1. Vpliv množičnega turizma na naravne vrednote in kulturno dediščinoAna Dreo, 2024, diplomsko delo Opis: V literaturi in v splošnih normah turističnih destinacij veljata skrb in želja pa ohranitvi ter zaščiti naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti. Ampak v realnosti je – kljub vse večji skrbi za naravo in ozaveščenosti o njenem pomenu – pot do zaščite ali sprejetja ukrepov glede naravnih vrednot zelo dolga; treba je sprejeti mnogo kompromisov zaradi ekonomskega interesa tistih, ki jo izkoriščajo. Zato pride zaradi želje po čim večjem izkoristku in tudi zaradi težav pri ohranjanju bolj krhkih ali starejših znamenitosti v mnogo državah do degradacije kulturnih znamenitosti. Oboje pa močno prizadene tudi vandalizem, ki ga je več vrst in ga ne zakrivijo samo turisti. Obstaja tudi več načinov in možnosti, kako se lahko lokalna skupnost ali država odzove na taka dejanja in kako bi lahko države dodatno zaščitile kulturne spomenike in naravne vrednote. Ugotovili smo, da ostrejši odziv na poškodbe kulturnih znamenitosti in višja stopnja zaščita naravnih vrednot ter kulturnih znamenitosti ne zmanjšata turistične privlačnosti takega kraja in da sprejeti ukrepi ne znižajo turističnega obiska.
Ključne besede: vandalizem, degradacija, naravne vrednote, kulturne znamenitosti, analiza vandalizma.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,13 MB) |
2. |
3. Simboli nestrpnosti na športnih prireditvah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandi Vrbanić, 2018, diplomsko delo Opis: Splošno znano je, da so športne prireditve že vrsto let deležne nasilnih in drugih odklonskih vedenj, do katerih prihaja s strani različnih navijaških skupin. Do takšnih vedenj v največji meri prihaja na nogometnih tekmah, tako da lahko rečemo, da so za skrajneže prav nogometni stadioni nekakšen poligon oziroma motivacijski prostor za izražanje nestrpnosti, kjer kažejo razne etnične, verske, lokalne, nacionalne, stanovske in druge vrste pripadnosti. Skozi diplomsko delo smo se predvsem osredotočili na nestrpnost navijačev in uporabo njihove simbolike v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo. Najprej smo na kratko predstavili nasilje na športnih prireditvah. Predvsem smo se osredotočili na nogometne tekme in nogometno publiko, kjer nasilje prihaja najbolj do izraza. V nadaljevanju smo predstavili oblike nestrpnih vedenj navijačev, kot so vandalizem, huliganizem, nacionalizem in rasizem ter neonacizem. V največji meri smo se osredotočili na simboliko navijaških skupin, katero je Združenje evropskih nogometnih zvez v okviru organizacije Football Against Racism in Europa predstavilo kot nestrpno in njihovo razkazovanje ter uporabo prepovedalo na nogometnih stadionih v času nogometnih tekem. Te simbole smo podrobno opisali in slikovno prikazali. Predstavili smo njihov pomen skozi čas, saj večina le-teh prvotno ni imelo nestrpnega pomena, temveč je šlo v največji meri za verske simbole. Največ teh simbolov je pridobilo nestrpen pomen v času nacistične Nemčije, ko jih je Adolf Hitler prevzel kot razpoznavne znake nacizma. Po drugi svetovni vojni so jih v uporabo prevzeli neonacisti ter drugi pripadniki raznih rasističnih gibanj in so s takšnim pomenom v uporabi še danes. Predstavljenih je nekaj primerov, ko je do razkazovanja nestrpnih simbolov prišlo na nogometnih tekmah v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi pravno ureditev v Republiki Slovenije, kjer smo se osredotočili na zakonodajo, katera ureja potek športnih prireditev in ukrepe v primeru kršitev, bodisi v zvezi nasilja oziroma nestrpnosti. Opredelili smo naloge organizatorja, rediteljske službe, policije in Nogometne zveze Slovenije ter opisali potek vzdrževanja javnega reda in miru na športnih prireditvah. V zaključku smo skozi razpravo predstavili, ali je nestrpna simbolika prisotna tudi na športnih prireditvah v Republiki Sloveniji, kateri nestrpni simboli se najpogosteje uporabljajo in na katerih športnih prireditvah najbolj izstopajo ter kako je urejena uporaba teh simbolov na športnih prireditvah.
Ključne besede: športne prireditve, navijaške skupine, nogomet, simboli, nestrpnost, rasizem, neonacizem, vandalizem, huliganstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.07.2018; Ogledov: 1915; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. Analiza primerov kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino v svetu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloViktorija Zupančič, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil definirati obstoj kriminalitete zoper kulturno dediščino v svetu ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete.
Med proučevanjem literature smo ugotovili, da tovrstna oblika kulturne dediščine narašča. Na dotično obliko kriminalitete so najbolj občutljive ekonomsko in socialno slabše razvite izvorne države antikvitet. Med njimi izstopajo države Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Zahodni del sveta je predvsem tržno naravnan in predstavlja končno destinacijo tihotapljenih antikvitet.
Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je vsekakor dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanega kulturnega materiala preko državnih mej na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza pogovorov s strokovnjaki je pokazala resnični problem trgovanja s prepovedanimi predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta.
Za arheološko proučevanje je tak predmet popolnoma ničvreden in neuporaben. S trenutkom ilegalne odstranitve predmeta iz arheoloških tal predmet izgubi vsakršno vrednost in informacije, ki bi jih bili pridobili v primeru pravilnega izkopa ter dokumentiranja celotnega postopka.
Ugotovili smo ustreznost in primernost pravnih aktov s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete. Problem pa predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praktični obliki.
Ključne besede: kulturna dediščina, antikvitete, kriminaliteta, tihotapljenje, vandalizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2013; Ogledov: 1939; Prenosov: 196
Celotno besedilo (747,74 KB) |
5. Varovanje državnih objektov pred vandalizmom : diplomsko deloTibor Černe, 2012, diplomsko delo Opis:
Ključne besede: vandalizem, javni shodi, državni objekti, varovani objekti, varovanje, policija, policisti, varnostniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.04.2012; Ogledov: 1661; Prenosov: 200
Celotno besedilo (2,61 MB) |
6. Colpofer - zagotavljanje varnosti na evropskih železnicah : diplomsko deloUrban Nartnik, 2011, diplomsko delo Ključne besede: železnice, varnost, terorizem, vandalizem, preprečevanje, varovanje, varnostne službe, združenja, mednarodno sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.07.2011; Ogledov: 1819; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Nasilje na stadionih v EU : diplomsko deloKatja Kladnik, 2009, diplomsko delo Ključne besede: športne prireditve, nogomet, stadioni, navijači, navijaške skupine, nasilje, huliganstvo, vandalizem, preventivni ukrepi, represivni ukrepi, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.07.2010; Ogledov: 3176; Prenosov: 439
Celotno besedilo (610,92 KB) |
