SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Dogodkovno osnovano vodenje motorja s trajnimi magneti
Aljaž Kapun, 2009, doktorska disertacija

Opis: V prvem delu disertacije je predstavljen postopek za ovrednotenje valovitosti navora motorja s površinsko nameščenimi trajnimi magneti zaradi sinhronskega in preskočno reluktančnega samodržnega navora. Valovitost sinhronskega navora je posledica višje harmonskih komponent v gibalnih induciranih napetostih. Za določitev teh harmonskih komponent iz meritev faznih gibalnih induciranih napetosti, hitrosti rotorja in kota zavrtitve rotorja je predlagana uporaba aproksimacijske metode najmanjših kvadratov. Z metodo najmanjših kvadratov so iz signala navora nemodelirane dinamike določene tudi komponente samodržnega navora. Signal navora nemodelirane dinamike je ocenjen z opazovalnikom motnje iz meritev faznih tokov, hitrosti rotorja in mehanskega kota zavrtitve rotorja tokovno vodenega motorja. V drugem delu disertacije je obravnavano tokovno vodenje, katerega zmožnosti so ključnega pomena v shemah vodenja s katerimi želimo minimizirati vpliv valovitosti navora. V tem sklopu je predlagano dogodkovno tokovno vodenje motorja, ki predstavlja alternativo konvencionalnemu histereznemu vodenju z dvonivojskimi histereznimi regulatorji na faznih tokovih. Za razliko od konvencionalnega histereznega vodenja dogodkovno vodenje z uporabo informacije o napetostnem sektorju omogoča kontrolirano preklapljanje med stikalnimi elementi napetostnega pretvornika. Podana je primerjava med omenjenima tehnikama tokovnega vodenja glede na različne kriterije. Predstavljena je tudi njuna uporaba v povezavi s preprosto shemo hitrostnega vodenja v kombinaciji s tokovnim predkrmiljenjem s katero je minimiziran vpliv valovitosti v navoru. Vsi predstavljeni koncepti so potrjeni z eksperimentalnimi rezultati.
Ključne besede: motor s površinsko nameščenimi trajnimi magneti, identifikacija parametrov, valovitost navora, preskočno reluktančni samodržni navor, histerezno tokovno vodenje, dogodkovno tokovno vodenje
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2760; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

3.
Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgube
Jernej Černelič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 459; Prenosov: 1

4.
Vgradnja senzorskega sistema za pogon električnega kolesa in izdelava ohišja za hlajenje ter zaščito elektronike
Kristijan Polovič, 2018, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem elektronskem delu spoznamo postopek izdelave 74 V baterijskega paketa, ki omogoča obratovanje trifaznega motorja moči 3 kW, od začetne ideje do končne izvedbe. Zraven pa še postopek izdelave prožilno močnostne enote za MOSFET tranzistorje, izračun dc-link kondenzatorja in namestitev BMS naprave. Pri izdelavi baterijskega paketa nam je priskočilo na pomoč podjetje Comtron, ki nam je omogočilo uporabo njihove naprave za dvosmerno točkovno varjenje baterij. Pri izdelavi prožilno močnostne enote pa smo si pomagali z nasveti podjetja Emsiso. Pri drugem strojnem delu diplome je prikazano konstruiranje in izdelava celotnega ohišja baterije ter nosilcev ohišja baterije.
Ključne besede: prožilno močnostna enota, kapacitivna banka, valovitost toka, valovitost napetosti, dc-link kondenzator, dvosmerno točkovno varjenje, BMS
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 370; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

5.
Linrarni laboratorijski napajalnik
Jaka Vek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključnem projektu je opisan razvoj linearnega napajalnika za laboratorijske potrebe, kar pomeni, da zanemarimo učinkovitost in prenosljivost v prid natančnosti in zanesljivosti. Namen izdelka je nadomestitev dražjih možnosti z enako dobrimi lastnostmi in možnostjo uporabnikovega nadgrajevanja. Napajalnik omogoča osnovne funkcionalnosti, kot sta nastavljanje napetosti in tokovno omejevanje. Za prikazovanje teh vrednosti sta za večjo preglednost uporabljena digitalna prikazovalnika. Napajalnik je narejen tako, da ima možnost dodajanja funkcij in uporabniških vmesnikov, tako da nismo omejeni na trenutno zasnovo. Opisan je postopek načrtovanja in izdelovanja delov, ki skupaj naredijo laboratorijski napajalnik. Navedeni so problemi, ki so nastali in kako so bili rešeni. Meritve so bile opravljene ter prikazane, s pomočjo katerih smo določili uspešnost projekta.
Ključne besede: Linearni napajalnik, operacijski ojačevalnik, usmernik, merjenje napetosti, A/D pretvornik, valovitost
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 270; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici