Search the digital library catalog

Abstract: Številne teoretične nejasnosti in metodološke pomanjkljivosti na področju zdravega vodenja so v zadnjem desetletju spodbudile razvoj konceptualno raznolikih modelov in merskih instrumentov. V sklopu magistrske naloge smo se odločili za prevod in validacijo Vprašalnika k zdravju usmerjenega vodenja (angl. Health-Oriented Leadership Inventory – HoL), ki je v preteklih raziskavah izkazal dobro psihometrično ustreznost in celostno obravnavo koncepta. Vprašalnik temelji na štirih dimenzijah vodstvene skrbi za zdravje: zavedanju zdravja, vrednotenju zdravja, življenjskem slogu in zdravju podpornem vedenju. Osrednji cilj raziskave je bil preveriti faktorsko strukturo slovenskega prevoda vprašalnika ter oceniti njegove osnovne psihometrične značilnosti. Dodatno smo konstruktno veljavnost preverjali s povezavami z vsebinsko sorodnimi konstrukti, kriterijsko veljavnost pa s preverjanjem, ali zdravju usmerjeno vodenje pojasnjuje dodatno varianco v psihofizičnem zdravju zaposlenih nad obstoječimi oblikami splošnega vodenja (transformacijsko vodenje). V raziskavi je sodelovalo 227 zaposlenih oseb (149 žensk in 78 moških), starih med 18 in 62 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije, ki je poleg vprašalnika HoL vključevala tudi Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Lestvico psihofizičnega zdravja (SPFZ-2), Vprašalnik delovnih zahtev in resursov, del Vprašalnika multifaktorskega vodenja (MLQ) in enopostavkovno mero delovnega zadovoljstva. Rezultati so potrdili večdimenzionalno in hierarhično strukturo vprašalnika, skladno s teoretičnim modelom, ob tem pa smo zaznali nekatere metodološke težave, ki smo jih pojasnili in utemeljili v poglavju Interpretacija, kjer smo podali tudi predloge za nadaljnje raziskovanje in izboljšave. Korelacije z drugimi konstrukti dodatno potrjujejo konstruktno veljavnost, regresijska analiza pa je razkrila dodatni prispevek HoL pri napovedovanju zdravja zaposlenih, kar potrjuje njegovo kriterijsko veljavnost in uporabnost v raziskovalne in kadrovske namene.
Keywords: K zdravju usmerjeno vodenje, validacija, psihofizično zdravje, izgorelost, delovne zahteve in viri, delovno zadovoljstvo, transformacijsko vodenje
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,81 MB)

Abstract: Embalaža zdravila je zelo pomembna pri njegovi proizvodnji. Pomaga zaščititi notranjost zdravila in ohraniti njegovo kakovost. Bistveno je, da je embalaža funkcionalna in izpolnjuje vse potrebne kriterije skozi celotno življenjsko dobo izdelka. Med transportom embalaža služi kot ščit, ki ščiti vsebino pred morebitnimi poškodbami zaradi mehanskega pritiska in okoljskih dejavnikov. Obstaja več različnih vrst embalaže za farmacevtski izdelek, ki so razvrščene kot primarna, sekundarna in terciarna. Uporabljena primarna ovojnina v proizvodnji zdravil ne sme sproščati toksikoloških pomembnih snovi v formulacijo zdravila, zato je pomembno, da je le-ta ustrezne mikrobiološke kakovosti. Mikrobiološka kontaminacija zdravil in bioloških zdravil namreč povzroča takojšnje škodljive učinke na zdravje, vključno z obolevnostjo in umrljivostjo ter dolgoročne škodljive učinke, kot so rak, avtoimunske in druge bolezni. Raven mikrobne kontaminacije v nesterilnih farmacevtskih produktih se lahko dopušča, saj se upoštevajo kriteriji sprejemljivosti, določenih v uradnih zbornikih kot so farmakopeje. Ustrezno mikrobiološko kakovost izdelka dokažemo z različnimi metodami, ki pa morajo biti ustrezno validirane pred njihovo uporabo. Validacija analitskih metod je ključni postopek v farmacevtski, biotehnološki in živilski industriji, ki zagotavlja kakovost in varnost izdelkov. Cilj validacije analitske metode je dokazati, da je metoda primerna za predvideni namen. V magistrski nalogi smo izvajali validacijo postopka za mikrobiološko preizkušanje kakovosti primarne ovojnine uporabljene za zaščito nesterilne aktivne učinkovine. Validacija postopka se je izvajala v farmacevtskem podjetju, v sklopu uvedbe nove primarne ovojnine. Sestavljena je iz štirih korakov (razvoj metode, izdaja validacijskega protokola, verifikacija metode in izdaja validacijskega poročila). Metodo smo uspešno validirali in se tako lahko uporablja pri zaščiti nesterilne aktivne učinkovine v obliki prahu.
Keywords: primarna ovojnina, validacija analitskega postopka, mikrobiološka kontaminacija, farmacija
Published in DKUM: 28.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (2,63 MB)

Abstract: Diplomsko delo prikazuje določanje Al, As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, Ga, Mn, Mo, Ni, Pb, Sn, Sr, Tl in Zn v različnih vzorcih vin iz Dolenjske z uporabo induktivno sklopljene plazme z masno spektrometrijo. Za namene analize vzorcev vin se je izvedel mikrovalovni kislinski razklop. Za vseh 17 težkih kovin smo metodo delno validirali. Določili smo mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Namen dela je bil določiti koncentracije težkih kovin v belih vinih in rdečih vinih, domačih vinih in vinih, kupljenih v trgovini, ter v različnih letnikih vin (2020–2023). Pridobljene podatke smo primerjali s študijami, ki so postavile mejne koncentracije za vina ter ugotovili, da nekateri vzorci domačih vin presegajo mejne koncentracije za Cd, Pb, Cu in Zn, pri vzorcih vin iz trgovin pa en vzorec vin presega mejno koncentracijo za Cu.
Keywords: ICP-MS, mikrovalovni kislinski razklop, delna validacija, težke kovine, vino
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 73
Full text (4,25 MB)

Abstract: Dušik je zanimiv element za analizo, ravno zaradi vseh svojih oblik v zemlji; obstajajo namreč rastlinam dostopne oblike dušika v zemlji in njim nedostopne oblike. Le te se lahko v tleh s pomočjo bakterij pretvorijo iz ene oblike v drugo. Dušik je pomemben element za rast rastlin, saj sodeluje pri fotosintezi, če pa ga je v tleh preveč lahko pride do izpiranja oziroma zmanjšanja dostopnosti drugih elementov, zato je pomembno, da je dušika v zemlji prava količina, glede na vrsto kulture, ki jo gojimo. V magistrskem delu smo izvedli optimizacijo in validacijo metode za določevanje celokupnega dušika v vzorcih tal v odvisnosti od založenosti tal, glede na laboratorij Oddelka za agrokemijo in pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Za validacijo in optimizacijo same metode smo sledili metodi za določevanje celokupnega dušika po Kjeldahlu, ki je v skladu s standardom ISO 11261. Ugotovili smo, da je optimalna zatehta vzorca med 1 g in 4 g, optimum samega razklopa pa je 75 min pri temperaturni stopnji 6 za katalizator v tableti oziroma med 75 min in 120 min pri temperaturni stopnji 7 za katalizator v prahu. Sledila je validacija metode, pri čemer je bila potrjena ponovljivost, obnovljivost in točnost metode. Ob koncu validacije lahko potrdimo tudi izkoristek, ki je med 98 % in 117 %.
Keywords: celokupni dušik, validacija, tla, metoda po Kjeldahlu
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 29; Downloads: 38
Full text (2,28 MB)

Abstract: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Keywords: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 581; Downloads: 76
Full text (2,51 MB)