| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Samosprejemanje homoseksualne spolne orientacije pri moških
Karmen Gavez, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s kvalitativno metodologijo raziskovali proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških. V raziskavi je sodelovalo 6 homoseksualnih moških, s katerimi smo izvedli poglobljene intervjuje. Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja, in sicer po načelih utemeljene teorije. Po tem principu smo analizirali vse izvedene intervjuje. Na podlagi analize smo pridobili 55 kod, ki smo jih najprej združili v 12 konceptov. Te smo nato po osnem kodiranju združili v štiri kategorije. Na podlagi pridobljenih konceptov in kategorij smo oblikovali model oziroma utemeljeno teorijo. Model »Iskanje zaklada – iskanje sebe« je sestavljen iz 5 delov, ki razlagajo proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških in identitetno integracijo. Model prikazuje individualne in družbene dejavnike, ki so vzajemno odvisni in ki usmerjajo potek procesa samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti, hkrati pa povzročajo nihanje v stopnji identitetne integracije, kar vpliva na nedokončanost procesa. Komponente modela so med seboj vzajemno povezane in jih ni moč preučevati posamično, saj se medsebojno prepletajo, promovirajo in degradirajo občutke homoseksualnih moških. Z našo raziskavo smo ugotovili, kako vpliva družbena sfera na proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti in stopnjo identitetne integracije; kako pomembno je odraščanje v sprejemajočem okolju in vključevanje izobraževanja glede spolnih usmerjenosti/identitet v izobraževalne sisteme. Pri samosprejemanju lastne usmerjenosti imajo veliko vlogo internet in socialna omrežja.
Ključne besede: homoseksualni moški, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, družbeni vidiki, samosprejemanje homoseksualne usmerjenosti
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 944; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1074; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Odziv psihoterapevtov na samomor klienta
Tina Šmigoc, 2019, magistrsko delo

Opis: Stopnja samomorilne ogroženosti oseb z duševno motnjo se ocenjuje kot dvanajstkrat višja v primerjavi s stopnjo ogroženosti splošne populacije. Za psihoterapevte in druge strokovnjake za duševno zdravje (psihologe, psihiatre), ki se s samomorilno bolj ogroženo populacijo srečujejo vsakodnevno, je zelo verjetno, da se bodo tekom svoje poklicne kariere vsaj enkrat srečali s samomorom klienta, ki ga obravnavajo. Izguba klienta zaradi samomora velja za enega najbolj travmatskih dogodkov, ki se v profesionalnem življenju strokovnjaka lahko zgodi, z odzivi in posledicami tako na osebni kot profesionalni ravni. V magistrski nalogi smo preiskovali, kako psihoterapevti in drugi strokovnjaki za duševno zdravje doživljajo samomor klienta. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali enajst poglobljenih intervjujev, ki smo jih izvedli s sedmimi psihiatri in štirimi kliničnimi psihologi. V povprečju so intervjuji trajali 46 minut. Po analizi podatkov smo 784 navedkov, 78 kod in 4 pametne kode organizirali v 9 osrednjih konceptov: pričakovanja, pripravljanje, delo terapevtov, doživljanje samomora, postopki po samomoru, stik s svojci, soočanje, podpora, posledice. Vse koncepte smo združili v Model sobne rože, ki naše ugotovitve predstavlja na celosten in abstraktnejši način.
Ključne besede: samomor, klient, terapevt, utemeljena teorija, Model sobne rože
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1389; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

4.
Izkušnje pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb
Meta Lavrič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaprte osebe so visoko samomorilno ogrožene – količnik samomora je pri zaprtih osebah za 12 % višji kot v splošni populaciji, samomor pa velja tudi za najpogostejši razlog smrti v zaporih. Posledično so pravosodni policisti bolj izpostavljeni samomorom in samomorilnem vedenju kot splošna populacija, pri čemer to velja predvsem za tiste pravosodne policiste, ki svoje delo opravljajo v 12-urnih izmenah. Namen magistrske naloge je raziskati, kako pravosodni policisti doživljajo samomorilno vedenje zaprtih oseb, s poudarkom na samomorih in poskusih samomora. Specifični cilji raziskave zajemajo raziskovanje njihovih reakcij na emocionalnem, vedenjskem in kognitivnem nivoju ter preučevanje psihološke podpore, ki jim je ponujena v okvirih njihove delovne organizacije ter psihološke podpore, ki jo prejemajo v zasebnem življenju ob soočanju s tovrstnimi dogodki. V raziskavo smo vključili moške pravosodne policiste, ki delajo v 12-urnih izmenah. Raziskava je osnovana na principih kvalitativnega raziskovanja; po načelih pristopa utemeljene teorije smo analizirali 11 poglobljenih intervjujev, pri čemer so intervjuji v povprečju trajali 55 minut. Po prvotnem kodiranju vseh intervjujev smo pridobili 1281 navedkov in 56 kod. Iz začetnih 56 kod smo oblikovali 14 konceptov, na podlagi katerih smo oblikovali model oz. utemeljeno teorijo. Model hiše je sestavljen iz petih delov hiše, ki predstavljajo različne vidike izkušenj pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Ti vidiki so (i) temelji hiše, ki vključujejo koncepte prepričanja pravosodnih policistov o samomorilnem vedenju zaprtih oseb, pripravljenost pravosodnih policistov na soočanje s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb in razumevanje svoje vloge pri ukrepanju ob samomorilnem vedenju zaprtih oseb, (ii) stene hiše, ki vključujejo koncepte odnosi med pravosodnimi policisti, preobremenjenost pravosodnih policistov, zaznano pomanjkanje podpore vodstva po dogodku samomora in doživljanje izmenskega dela, (iii) sobe v hiši, ki vključujejo koncepte odnos pravosodnih policistov do zaprtih oseb, doživljanje samomora zaprte osebe, doživljanje dogajanja po samomoru zaprte osebe in počutje pravosodnih policistov po samomoru zaprte osebe, (iv) streha hiše, ki vključuje koncepta razvoj mehanizmov za soočanje s samomori zaprtih oseb in trda koža pravosodnih policistov ter (v) dimnik hiše, ki vključuje koncept mnenje o psihološki podpori po samomoru zaprte osebe. Model predstavlja celostno razumevanje tega, kako pravosodni policisti doživljajo samomore zaprtih oseb. Prikazuje vpetost izkušnje dogodka samomora v splošno funkcioniranje pravosodnih policistov znotraj dejanskih in psiholoških sten zaporskega sistema, poleg tega pa pojasnjuje potencialno vlogo psihologov pri nudenju podpore pravosodnim policistom pri soočanju s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb.
Ključne besede: Pravosodni policisti, samomorilno vedenje, zaprte osebe, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, Model hiše
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1566; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 1.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici