SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ USTAVNOSTI NA POLJSKEM
Tine Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Korenine Poljske bogate, edinstvene ustavne dediščine segajo že v trinajsto stoletje. Več stoletij se je poljska država razvijala v smeri bolj decentralizirane politične strukture, katere končni rezultat je bil oblikovanje ustave leta 1791, kar Poljsko uvršča na drugo mesto med državami v svetovni zgodovini, ki so sprejele pisno ustavo. Dva tragična zgodovinska dogodka sta prekinila razvoj poljske ustavnosti. In sicer 123-letno delitev Poljske s strani ruskega imperija, Prusije in Avstro-Ogrske, ter novejše okupacije Poljske s strani nacistične Nemčije in Sovjetske zveze. Pod sovjetsko okupacijo so na Poljskem leta 1952 sprejeli ustavo, ki je formalno zagovarjala demokratična načela, dejansko pa je bila nesmiseln dokument, kajti v praksi je vladajoča komunistična partija ni upoštevala. Pretežni del štirideset letne komunistične vladavine ni bila ustava dokument, ki bi krojil poljsko politično usodo, ampak je bil to partijski program. V osemdesetih letih 20. stoletja je priljubljeno gibanje postopoma doseglo ustavne spremembe po zahodnem demokratičnem smislu, kar je pomenilo začetek konca poljske komunistične ustavne prakse. Po letu 1989, se je na Poljsko še enkrat vrnil ustavni red, demokratične ustavne uredbe so počasi začele nadomeščati komunistični politični ustroj vzpostavljen leta 1952. Prva faza postkomunističnih ustavnih reform se je osredotočila na odpravo bistvenih značilnosti komunističnega sistema in zagotovila podlago za nadaljnji razvoj političnega pluralizma. Medtem, ko je razglasitev povsem novega ustavnega reda v letih 1990-1991 bilo premalo politične volje, je novembra leta 1992 ustavna ureditev, pogovorno znana kot mala ustava, stopila v veljavo. Mala ustava je imela začasni značaj, kljub temu pa je uspešno zagotovila okvir, znotraj katerega so se lahko že povsem nemoteno odvijali demokratični politični procesi, prav tako je zagotovila institucionalno stabilnost, vse do pomladi leta 1997, ko je v veljavo stopil aktualni poljski ustavni red.
Ključne besede: Poljska, Mala ustava, poljska ustavnost, prva evropska ustava, demokratični procesi
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 777; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (218,47 KB)

2.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 388; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici