| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OZAVEŠČENOST ŽENSK O URINSKI INKONTINENCI V POMURJU
Miša Molnar, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Urinska inkontinenca za žensko predstavlja higienski in socialni problem. Ne prizadene le nje same, temveč tudi njeno ožjo in širšo okolico ter tako postane družbeni problem. Osveščena družba lahko žensko motivira, spodbudi, da začne urinsko inkontinenco zdraviti takoj, ko se ta pojavi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske v Pomurju prepoznajo dejavnike tveganja za urinsko inkontinenco. Za preprečevanje urinske inkontinence so jim znane predvsem Keglove vaje, druge metode, pripomočki in načini zdravljenja pa so poznani slabo ali pa sploh niso. Prav tako anketiranke ne poznajo društva INKO in njegovega delovanja. Večini anketiranih pa o urinski inkontinenci ni neprijetno govoriti. Sklep: Zdravstveni delavci smo tisti, ki lahko s promocijo kontinence in s širjenjem informacij o urinski inkontinenci prispevamo h kvalitetnejšemu življenju žensk z urinsko inkontinenco. Zato je treba izboljšati izobraževanje zdravstvenih delavcev o oskrbi inkontinentnih oseb. Društva za pomoč tem ljudem v Pomurju trenutno ni.
Ključne besede: urinska inkontinenca, promocija kontinence, ozaveščenost žensk, zdravstveni delavci, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2015; Ogledov: 1733; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
Funkcionalna magnetna stimulacija - nova obetavna metoda zdravljenja žensk z urinsko inkontinenco
Igor But, Andrej Šoštarič, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Izhodišča: Pri zdravljenju urinske inkontinence (UI) so na voljo različne terapevtske možnosti, med katerimi pa dajemo prednost tistim, ki so ob primerljivi učinkovitosti hkrati tudi najmanj agresivne. V zadnjem desetletju pa lahko zasledimo vedno več raziskav, ki kažejo na to, da bi lahko bila funkcionalna magnetna stimulacija (FMS) nova obetavna metoda zdravljenja uhajanja vode. To metodo so leta 1999 prvič uporabili za zdravljenje motenj delovanja mišic medeničnega dna. V nasprotju z električno stimulacijo (ES) pa pri FMS ne stimuliramo mišic medeničnega dna s sondo, ki bi jo vstavili v nožnico. Med zdravljenjem bolnica sedi na stolu, pod njenim sedežem pa je generator magnetnega polja, v katerem se tvori pulzirajoče magnetno polje, ki prodira skozi presredek. Pri FMS stimuliramo različna tkiva, predvsem pudendalni živec in to brez morebitnega neugodja oz. nevšečnosti, kot je to običajno pri ES. Ena od pomanjkljivosti FMS z magnetnim stolom so pogosti prihodi bolnic, ambulantno zdravljenje, kar je lahko precejšnje breme za bolnice in za zdravstveni sistem. Zaradi tega smo razvili nov majhen magnetni stimulator. Elektromagnetni pulzi, ki jih ta stimulator proizvaja, prodirajos kozi presredek ali skozi sramno kost in stimulirajo medenično dno in mišico detruzorja. Ena od prednosti tega majhnega in prenosnega stimulatorja je razenklinične učinkovitosti tudi kontinuirana 24-urna stimulacija, ki jo lahko izvajamo doma/v službi ali pa pri različnih aktivnostih. Zaključki: V prispevku podajamo pregled literature v zvezi z magnetno stimulacijo in hkrati predstavljamo tudi svoje začetne izkušnje s to metodo. Na podlagi naših rezultatov tudi sami menimo, da je FMS nova in neinvazivna metoda zdravljenja uhajanja vode.
Ključne besede: urinska inkontinenca, konzervativno zdravljenje, funkcionalna magnetna stimulacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 4002; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (517,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kvaliteta življenja žensk z urinsko inkontinenco
Polonca Senegačnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina. Pri ženskah urinska inkontinenca vpliva na njihovo kvaliteto življenja predvsem na psihološki in družbeni ravni. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti kvaliteto življenja žensk z urinsko inkontinenco. Raziskava je bila izvedena v Društvu Mena. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 30-im ženskam. S vprašalnikom smo ugotovili, da imajo ženske z urinsko inkontinenco predvsem težave s telesno aktivnostjo, s hojo ponoči na stranišče, pri prostovoljnih aktivnostih ter da urinska inkontinenca pri njih povzroča najpogosteje strah, nervozo, anksioznost, nesproščenost, zadrego in depresijo.
Ključne besede: Ključne besede: urinska inkontinenca, kvaliteta življenja, zdravstvena vzgoja, pripomočki za urinsko inkontinenco.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2219; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Kvaliteta življenja žensk z urinsko inkontinenco pred in po zdravljenju
Jelka Rečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Uhajanje seča oziroma urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati. To predstavlja ženskam velik socialni pa tudi higienski problem in vpliva na kakovost življenja posameznice. Ko pa se bolezen dotakne našega zdravja, postanemo še bolj občutljivi in ranljivejši. Pri ženskah, ki se srečajo s problemom urinske inkontinence ima pomembno vlogo zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre. S svojim strokovnim znanjem in svetovanjem je ženskam, ki trpijo zaradi težav z zadrževanjem urina v veliko pomoč. Namen diplomske naloge je ugotoviti, s kakšnimi težavami se soočajo ženske z motnjo nehotenega uhajanja urina in kako doživljajo urinsko inkontinenco. Zanimalo nas je predvsem, kakšna je bila kakovost njihovega življenja pred operacijo z nenapetostnim vaginalnim trakom (TVT) in ali se je njihovo življenje po operativnem posegu spremenilo. Raziskavo smo opravili v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na Ginekološkem oddelku s pomočjo prostovoljnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina anketiranih žensk zelo zadovoljna z zdravljenjem in se je njihova kvaliteta življenja bistveno izboljšala.
Ključne besede: urinska inkontinenca, vaje za mišice medeničnega dna, kvaliteta življenja, TVT, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 3191; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
Zdravstvena nega žensk z urinsko inkontinenco
Tanja Siter, 2012, diplomsko delo

Opis: Inkontinenca je problem, ki pogosto predstavlja osebno stisko. Mnogi ji niso kos, saj otežuje njihove življenjske aktivnosti. Ob tem trpijo tudi medosebni odnosi v krogu ljudi, ki skrbijo za osebo z oslabljenim mehurjem in spremljajočimi težavami. Oseba z inkontinenco se pogosto počuti manjvredna, zaradi česar o svojih težavah posledično nerada govori ali pa sploh ne govori.
Ključne besede: Urinska inkontinenca, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, vloga medicinske sestre, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3092; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
ZAVEST O MOTNJAH V ZADRŽEVANJU URINA MED STROKOVNO IN LAIČNO JAVNOSTJO
Sonja Glodež, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Inkontinenca urina je huda psihična, fizična in ekonomska obremenitev za človeka in njegovo ožjo okolico, zato je težko priznati težave, kot so uhajanje urina med kašljem, dvigovanjem bremen ali celo med spolnim odnosom. Znanstveniki ugotavljajo, da ima vsaka tretja ženska težave z zadrževanjem urina, pri moških je UI redkejša, saj po nekaterih podatkih prizadene okoli 4,5 % moških in narašča s starostjo. Urinska inkontinenca lahko bistveno poslabša kakovost življenja tudi partnerjem bolnikov, saj ta motnja povzroča zadrego, sram, izgubo samospoštovanja, to pa vodi v socialno izoliranost. Namen raziskave je preveriti, koliko so pacienti in medicinske sestre seznanjeni z motnjami v zadrževanju urina in koliko poznajo možnosti zdravljenja urinske inkontinence. Prav tako nas zanima in želimo ugotoviti, ali obstajajo glede teh motenj regionalne razlike v ozaveščenosti na območju Republike Slovenije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za analizo podatkov je bil uporabljen SPSS, s pomočjo katerega je bila opravljena analiza podatkov (Spearmanova korelacija, regresija in parametrična statistika). Raziskovalni vzorec je zajemal 60 medicinskih sester in 300 pacientov. Podatke smo zbirali z dvema anketnima vprašalnikoma. Rezultati. Ozaveščenost strokovne in laične javnosti o zdravljenju urinske inkontinence je slaba. Sklep. Medicinske sestre je treba seznaniti s problemom urinske inkontinence, da bodo lahko delovale v procesu promocije zdravja in pri ozaveščanju pacientov o možnostih zdravljenja urinske inkontinence.
Ključne besede: urinska inkontinenca, promocija zdravja, pacient
Objavljeno v DKUM: 26.09.2011; Ogledov: 2777; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

8.
Informiranost kot ključno vodilo do kakovosti življenja žensk z urinsko inkontinenco
Polonca Luter, 2011, diplomsko delo

Opis: Uhajanje seča oz. urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer urin nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko ga poskusimo zadržati. Stresna urinska inkontinenca je najpogostejša vrsta uhajanja vode in predstavlja nehoteno uhajanje urina ob fizičnem naporu (dvigovanju, ples, tek, aerobika, kašelj…). Uhajanje urina pa predstavlja osebno, socialno in higiensko težavo, ki prizadeti osebi precej zmanjšuje kakovost življenja. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in Microsoft Word, ter jih prikazali v obliki grafov. Namen raziskave je bil ugotoviti informiranost žensk o urinski inkontinenci in ugotoviti, koliko zdravstveni delavci sodelujejo pri promociji kontinence. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je urinska inkontinenca še vedno tabu tema, da se o njej zelo malo govori, da je potrebno oblikovati boljše strategije promocije na področju preventive, prepoznavanja značilnosti, diagnostike in obravnave urinske inkontinence. Sklep. Medicinske sestre z znanjem in nasveti pripomorejo k boljšemu počutju, kakovostnejšemu življenju žensk z urinsko inkontinenco. Zdravstveni delavci bi si morali prizadevati za promocijo kontinence in širjenje ustreznih informacij o preprečevanju inkontinence. Povečati je potrebno ozaveščenost, dodatno izobraževanje slovenskih zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: urinska inkontinenca, informiranost žensk, vloga medicinske sestre, zdravljenje, promocija kontinence, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2011; Ogledov: 3258; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
PREPREČEVANJE URINSKE INKONTINENCE PRI NOSEČNICAH
Andrejka Jančič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o preprečevanju urinske inkontinence v času nosečnosti. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost preprečevanja urinske inkontinence v času nosečnosti in po porodu. Prikazati vlogo medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu nosečnice. V teoretičnem delu je opisana urinska inkontinenca, opisan je tudi vpliv urinske inkontinence na kakovost življenje. V nadaljevanju smo predstavili vpliv nosečnosti in poroda na medenično dno in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju urinske inkontinence v času nosečnosti. Izpostavili smo vaje za krepitev mišic medeničnega dna in podali nekaj konkretnih primerov vaj. V empiričnem delu smo prikazali izsledke raziskave. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Z raziskavo smo ugotovili, da se pri 18 % nosečnic pojavlja urinska inkontinenca. Večina nosečnic je bilo informiranih o preprečevanju urinske inkontinence, kar 46 % nosečnic je samih s pomočjo interneta, revij ali knjig poiskalo informacije o vajah za mišice medeničnega dna. Ugotovili smo, da 78 % anketiranih nosečnic izvaja vaje za mišice medeničnega dna, od tega 42 % samo občasno.
Ključne besede: urinska inkontinenca, nosečnost, vaje za mišice medeničnega dna, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 3809; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
Mojca Intihar, 2010, diplomsko delo

Opis: Urinska inkontinenca je še vedno tabu tema, o kateri ljudje ne spregovorijo radi in se zapirajo vase. Je bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar povzroča veliko socialno izolacijo, saj se starostniki zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo in ostanejo doma. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko inkontinenco. Zanimalo nas je, če prepoznajo rizične dejavnike težav z uriniranjem, kako so seznanjeni z urinsko inkontinenco, komu od zdravstvenega osebja zaupajo svojo težavo in od koga pričakujejo največ pomoči. V raziskavo je bilo vključenih 40 starejših ljudi z urinsko inkontinenco, ki obiskujejo uroginekološko ambulanto Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili ustrezne odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da ima največ (17) starejših ljudi težave zaradi strahu pred neprijetnim vonjem, zaradi tega se tudi zadržujejo doma in ne hodijo v družbo. Pri starejših ljudeh se pojavljata še strah pred mokroto in strah pred osamljenostjo. Teži jih tudi misel, da ne bodo pravočasno prišli do stranišča. Polovica starejših ljudi (50 %) je poiskalo pomoč ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in razvidno je, da gre za stresno urinsko inkontinenco. Vseh 40 (100 %) starejših ljudi je odgovorilo, da so seznanjeni z urinsko inkontinenco, svojo težavo najbolj zaupajo zdravniku, ki jim predstavi in usmerja v nadaljnjo obravnavo pomembne vloge medicinske sestre. Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo starostniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden starejši spregovorijo o tej težavi. Med starostniki je še vedno prisotna misel, da je urinska inkontinenca nekaj sramotnega.
Ključne besede: urinska inkontinenca, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 11.05.2010; Ogledov: 4962; Prenosov: 1208
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici