| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenci
Valerija Sikole, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Po vsem svetu primanjkuje medicinskih sester, saj izkušene zapuščajo delovno mesto zaradi nezadovoljstva pri delu. Ker je potreba po kadru in zapolnitvi prostih delovnih mest vse večja, je bilo veliko medicinskih sester začetnic primoranih opravljati delo na zahtevnejših oddelkih brez ustreznega predhodnega usposabljanja, kar predstavlja tveganje za pojav neželenih dogodkov. Veliko vlogo pri uvajanju imajo klinični mentorji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 106 anketiranih. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Ugotovili smo, da je za uspešno uvajanje novozaposlenih pomembno, da je izdelan načrt uvajanja, s katerim se časovno spremlja napredek (M = 4,21, SD = 0,765). Pomembno vlogo pri uvajanju ima mentor, ki mora biti izkušena, spoštljiva, potrpežljiva, odgovorna in empatična oseba (M = 4,62, SD = 0,609). Novozaposleni so mnenja, da z mentorjem glede na njihova pričakovanja preživijo premalo časa (M = 3,23, SD = 1,173), posledično pa večino znanja in izkušenj pridobijo od drugih sodelavcev (M = 4,31, SD = 0,735). Razprava in sklep: V urgentnih centrih po Sloveniji je kar dobro poskrbljeno glede uvajanja novozaposlenih. Za novozaposlene je uvajanje ključnega pomena za njihov obstoj na delovišču in pri gradnji nadalnje kariere. Pomembno je zagotoviti, da se novozaposleni počutijo dobrodošle in sprejete na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposleni, zdravstvena nega, medicinska sestra, urgenca
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 394; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

3.
Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenci
Vanesa Pust, 2023, diplomsko delo

Opis: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Ključne besede: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Vstavljanje urinskega katetra pri ženski v urgentni dejavnosti: primerjava usposobljenosti med zdravstvenimi delavci
Jan Kropec, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vstavljanje trajnega urinskega katetra pri ženski ter s pomočjo vprašalnika in ocenjevalnega lista ugotavljali raven znanja zdravstvenega osebja v urgentnem centru. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja s pregledom teoretičnih izhodišč izbrane literature. Pri kvantitativnem delu smo kot glavni instrument uporabili anketni vprašalnik. Pri kvalitativnem delu raziskovalne naloge smo izvedli opazovanje, pri katerem smo uporabili etnografsko metodo. V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in tudi zdravniki. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je samoocena delavcev visoka. Pri opazovanju praktičnega dela smo pa dejansko ugotovili napake, ki se največkrat pojavljajo glede na protokol tako pri zdravnikih kot tudi pri medicinskih sestrah. Pri zdravnikih je bil največkrat neopravljen korak ureditev pacientke po opravljeni kateterizaciji, in sicer v 33 % (n = 5). Medicinske sestre pa izstopajo po tem, da se ne predstavijo pacientki pred kateterizacijo, in sicer v 40 % (n = 6). V povprečju so udeleženci v našem vzorcu odgovorili pravilno na 68,1 % vprašanj, zdravniki so v povprečju pravilno odgovorili na 69,1 % vprašanj, medicinske sestre pa na 67,6 % vprašanj. Na podlagi izpolnjenih anket in opazovanj smo ugotovili, da obstajajo razlike med protokolom in dejansko izvedbo v praksi v urgentnem centru med zdravstvenimi izvajalci. Ugotovili smo tudi razliko med postopkom vstavljanja urinskega katetra med zdravniki in medicinskimi sestrami.
Ključne besede: kateterizacija, urgenca, zdravnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 651; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Vzročni dejavniki napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege
Jana Mavrič, 2022, diplomsko delo

Opis: Napake pri dajanju zdravil so s strani zaposlenih v zdravstveni negi najpogostejši vzrok napak v urgentni dejavnosti, s čimer pa so povezani različni vzročni dejavniki. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kateri vzročni dejavniki prispevajo k pojavu napak pri dajanju zdravil pri obravnavi pacientov na področju urgentne zdravstvene nege. Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze z upoštevanjem smernic PRISMA. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Web of Science in MEDLINE ob upoštevanju zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter limitov iskanja. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali zastavljenim kriterijem iskanja. Ugotovljeno je bilo, da so vzročni dejavniki za pojav napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege povezani s prekomerno utrujenostjo zaposlenih v zdravstveni negi in z izmenskim delom. To je posledica pomanjkanja kadra. Ravno tako na pojav napak pri dajanju zdravil vplivata neustrezno razmerje med zaposlenimi v zdravstveni negi in pacientom ob velikem številu pacientov v urgentnih centrih. Razprava in sklep: Pojav napak pri dajanju zdravil je v urgentni dejavnosti najvišji. Kadrovska preobremenjenost in organizacijska problematika vodita v nezadovoljstvo in stres zaposlenih v zdravstveni negi, ki so zaradi obremenitev bolj podvrženi k napakam. Rešitev kadrovske problematike in izboljšanje komunikacije v timu lahko pripomoreta k zmanjšanju napak pri dajanju zdravil.
Ključne besede: zmote, terapija, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (566,61 KB)

6.
Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenci
Anja Černigoj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov. Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Ključne besede: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 993; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (545,44 KB)

7.
Vpliv zunanjih dejavnikov na zadovoljstvo pacientov z obravnavo na urgenci
Valerija Nemgar, 2021, magistrsko delo

Opis: Na pacienta in njegovo zadovoljstvo z obravnavo imajo pred in med zdravstveno obravnavo ter po njej vpliv številni notranji in zunanji dejavniki. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zunanji dejavniki vplivajo na zadovoljstvo z obravnavo v prostorih Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V magistrskem delu je uporabljen anketni vprašalnik, ki se že vrsto let deli v Urgentnem kirurškem bloku. Primerjani so podatki, ki smo jih pridobili v treh različnih časovnih obdobjih. V prvem, ko je bila urgenca v starih dotrajanih prostorih, v drugem, ko je bila v začasnih in improviziranih prostorih, ter v tretjem obdobju, ko je bila urgenca v novih, sodobno opremljenih prostorih. Raziskano je, kakšen vpliv imajo prostori in oskrba v njih na zadovoljstvo pacientov. Ugotovljeno je, da ni razlike v oceni zadovoljstva pacientov, ki so bili oskrbljeni v starih prostorih, v primerjavi s pacienti, ki so bili oskrbljeni v novih z novo opremo, se pa le-ta nakazuje (p = 0,077). Potrjena je hipoteza, da so pacienti, ki so seznanjeni s predvidenim časom čakanja na obravnavo, bolj zadovoljni od tistih, ki te informacije niso imeli, in da so bili pacienti, ki so pred odhodom iz bolnišnice prejeli dovolj informacij glede zdravstvenega stanja, bolj zadovoljni kot tisti, ki teh informacij niso imeli. Najboljši rezultat zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Na pacienta pred in med oskrbo ter po njej vplivajo številni tako notranji kot tudi zunanji dejavniki. K zadovoljstvu z obravnavo veliko prispeva informiranost pacienta tako glede časa obravnave kot tudi glede obravnave in navodil po odpustu domov. Pacient, ki ve, na koga se lahko obrne v primeru potrebe po pomoči, je bolj zadovoljen.
Ključne besede: Zadovoljstvo pacientov, zunanji dejavniki, urgenca, gneča.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Zadovoljstvo medicinskih sester z izvajanjem triaže v odvisnosti z njihovo profesionalno usposobljenostjo
Urška Fekonja, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Triaža je kompleksen proces, ki sloni na sprejemanju odločitev v prid bolnika in njegovega zdravljenja. Profesionalna usposobljenost je v zdravstveni negi nujna za zagotavljanje bolnikove varnosti, zadovoljstva in kakovostne oskrbe. Neizogiben del zadovoljstva in psihološke trdnosti na delovnem mestu sta čustvena stabilnost in trdnost. Metode: V raziskavi smo uporabili metodologijo mešanih metod. Pridobivanje podatkov je potekalo s pojasnjevalnim načrtom raziskovanja. Instrument raziskovanja v kvantitativnem delu je bil anketni vprašalnik, v kvalitativnem delu pa delno strukturiran intervju. Za izvedbo opisne in sklepne statistične obdelave kvantitativnih podatkov raziskave smo uporabili program IBM SPSS Statistics 23.0. Za obdelavo kvalitativnih podatkov smo uporabili tematsko analizo besedila. Kvantitativni in kvalitativni rezultati so bili integrirani z uporabo procesa stebrne integracije. Rezultati: Izpostavili smo šest glavnih tem: sposobnosti in karakteristike, organizacija dela, varnost je ključna, oteževalne okoliščine, usposobljenost in samoevalvacija. Medicinske sestre z več kot tremi leti delovnih izkušenj v triaži so dosegle višje ocene v vseh domenah zadovoljstva (p < 0,05). Ugotovili smo zmerno pozitivno korelacijo med domenama zadovoljstva in profesionalne usposobljenosti (r = 0,211**; p < 0,01). Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da poklicna usposobljenost vpliva na zadovoljstvo pri delu. Zato bi bilo treba poskrbeti za uvedbo potrebnih sprememb v doseganju zadovoljstva in razvoja profesionalne usposobljenosti, obenem pa dati poudarek na že usposobljene in kompetentne triažne sestre, saj bodo le-te verjetneje ostale v instituciji dlje, če bodo zadovoljne na svojem delovnem položaju.
Ključne besede: triaža, medicinska sestra, urgenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, profesionalna usposobljenost
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

9.
Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkih
Mark Kelc, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic. Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Ključne besede: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1699; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
Organiziranost internistične obravnave pacienta na urgenci
Nataša Šporčić, 2019, magistrsko delo

Opis: Delitev urgence na posamezne odseke (IPP, SNMP, Nevrologija itd.) povzroča razdrobljenost in zmanjša učinkovitost urgentne obravnave pacientov. Prihaja do podvajanja pregledov, dodatnih poti, izgube podatkov. Posledica tega je velika izguba časa, predvsem pa tveganje za zdravje in življenje. V nalogi smo izdelali koncept modela internistične obravnave pacientov na urgenci in predlog novega pristopa, ki temelji na osnovi subjektivne analize in poznavanja problematike v navedenem okolju. Proučili smo tudi, ali smo z uvedbo Manchesterskega triažnega sistema (MTS) znižali čas obravnave pacientov na urgenci. Izdelali smo podroben opis in analizo procesa s pomočjo tehnik modeliranja procesa in metodologije ARIS. Identificirali smo ponovljive procese (pet predlogov), ki so zaradi podvajanj podvrženi prenovi. Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili SPSS 24 in T-test ene spremenljivke ter s pomočjo inferenčne statistične metode izračunali odstopanja od mejnih vrednosti časovne obravnave po posameznih triažnih kategorijah v analiziranem obdobju. Ugotovili smo mnogo podvajanj v procesu, ki podaljšajo čas obravnave. Pokazale so se kritične točke sistema, ki so bile podvržene prenovi. Analiza dokumentacije za obdobje od 1.1. do 31.5.2017 in enako obdobje leto kasneje pa je pokazala, da je kljub uvedbi MTS časovna obravnava pacienta na urgenci bistveno daljša, kot jo določajo normativi posamezne triažne skupine. Na podlagi posnetka stanja in upoštevanja omejitev je treba proces internistične obravnave pacienta na urgenci preoblikovati tako, da ob njegovi implementaciji pacientu prihranimo čas, znižamo stroške in dvignemo organizacijo na višjo raven kakovosti v danem okolju. Predstavljeni predlog pri tem lahko služi kot izhodišče.
Ključne besede: internistična obravnava pacienta, urgenca, analiza procesa, metodologija ARIS, prenova procesa
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1723; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 17.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici