1. Doživljanje smrti pacienta s strani medicinskih sester na urgenciMatevž Toplak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Skrb za paciente, ki nenadoma in nepričakovano umrejo na urgenci, lahko za zaposlene zdravstvene delavce, tudi medicinske sestre, predstavlja velik psihični in čustveni izziv. Neobvladovanje takšnih izzivov lahko med medicinskimi sestrami povzroči frustracijo, nezadovoljstvo, zmanjšano kakovost življenja ter nenazadnje tudi čustvene, fizične in psihične bolezni.
Metode: Izvedli smo pregled literature v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science in v ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom poteka. Moč dokazov smo presojali s hierarhijo dokazov. Izvedli smo kritično oceno člankov po JBI ocenjevalna orodja. Uporabili smo deskriptivni pristop in vsebinsko analizo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo na podlagi izbranega iskalnega niza identificirali skupno 2582 raziskav, v končni izbor pa vključili 4 relevantne tematsko ustrezne raziskave. Izpostavili smo glavno kategorijo: izkušnje medicinskih sester ob skrbi za umrle paciente na urgenci, znotraj katere smo izoblikovali naslednje podkategorije: okolijske in organizacijske ovire, čustveno dojemanje smrti in ključni elementi oskrbe. Ozirajoč se na kritično oceno kakovosti smo tri raziskave ocenili z zmerno oceno kakovosti, eno raziskavo pa z visoko oceno kakovosti.
Razprava in zaključek: Skrb za odrasle paciente, ki umrejo na urgenci, predstavlja težek in zahteven vidik dela v zdravstveni negi. Medicinske sestre na urgenci si želijo zagotavljati visokokakovostno oskrbo umirajočim pacientom in njihovim družinam.
Keywords: smrt, medicinska sestra, percepcija, izkušnje, urgenca
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 64; Downloads: 12
 Full text (1,08 MB) |
2. Načrtovanje kadra zdravstvene nege na urgenciDaniela Berdnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zagotavljanje zadostnega števila kadra zdravstvene nege za doseganje optimalnih ciljev na urgenci zaradi naključnega prihoda pacientov, različnih stopenj nujnosti in potreb pacientov predstavlja poglaviten problem pri načrtovanju kadra. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razmerje med delovnimi obremenitvami in zaposlenimi v zdravstveni negi na izbrani urgenci.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedena je bila prospektivna kohortna raziskava. Za izračun in analizo delovne obremenitve preučevane populacije smo uporabili programsko orodje Baseline Emergency Staffing Tool, ki za oceno zahtevnosti potreb pacientov po zdravstveni negi vključuje obrazec Jones Dependency Tool. Podatke smo zbirali v štirinajstdnevnem obdobju v mesecu oktobru leta 2023.
Rezultati: V raziskavi je bila s strani dvaintridesetih diplomiranih medicinskih sester narejena ocena zahtevnosti potreb zdravstvene nege za 405 pacientov. Povprečno število zaposlenih na delovišču v času raziskave je bilo od izračunanega števila nižje za 0,4 zaposlenega. Najvišje izračunano število zaposlenih na delovišču je bilo potrebno med 12. in 18. uro vse dni v tednu. Več kot polovico (53 %) vseh ocen so predstavljali pacienti z zmerno stopnjo zahtevnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo pridobili dejanski vpogled v delovno obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi v času raziskave. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju delovne obremenitve in potrebe po kadru zdravstvene nege na izbrani urgenci, hkrati pa smo podali možnost za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: urgenca, zaposleni v zdravstveni negi, delovna obremenitev, orodje za načrtovanje kadra na urgenci - BEST, obrazec za oceno zahtevnosti potreb - JDT
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 120; Downloads: 13
Full text (2,14 MB) |
3. Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledovAleksandra Lesjak, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize.
Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo.
Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije.
Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Keywords: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 242; Downloads: 27
Full text (1,07 MB) |
4. Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenciValerija Sikole, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Po vsem svetu primanjkuje medicinskih sester, saj izkušene zapuščajo delovno mesto zaradi nezadovoljstva pri delu. Ker je potreba po kadru in zapolnitvi prostih delovnih mest vse večja, je bilo veliko medicinskih sester začetnic primoranih opravljati delo na zahtevnejših oddelkih brez ustreznega predhodnega usposabljanja, kar predstavlja tveganje za pojav neželenih dogodkov. Veliko vlogo pri uvajanju imajo klinični mentorji.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 106 anketiranih. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da je za uspešno uvajanje novozaposlenih pomembno, da je izdelan načrt uvajanja, s katerim se časovno spremlja napredek (M = 4,21, SD = 0,765). Pomembno vlogo pri uvajanju ima mentor, ki mora biti izkušena, spoštljiva, potrpežljiva, odgovorna in empatična oseba (M = 4,62, SD = 0,609). Novozaposleni so mnenja, da z mentorjem glede na njihova pričakovanja preživijo premalo časa (M = 3,23, SD = 1,173), posledično pa večino znanja in izkušenj pridobijo od drugih sodelavcev (M = 4,31, SD = 0,735).
Razprava in sklep: V urgentnih centrih po Sloveniji je kar dobro poskrbljeno glede uvajanja novozaposlenih. Za novozaposlene je uvajanje ključnega pomena za njihov obstoj na delovišču in pri gradnji nadalnje kariere. Pomembno je zagotoviti, da se novozaposleni počutijo dobrodošle in sprejete na delovnem mestu.
Keywords: uvajanje, novozaposleni, zdravstvena nega, medicinska sestra, urgenca
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 497; Downloads: 107
Full text (2,37 MB) |
5. Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenciVanesa Pust, 2023, undergraduate thesis Abstract: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Keywords: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Published in DKUM: 11.12.2023; Views: 573; Downloads: 105
Full text (1,16 MB) |
6. Vstavljanje urinskega katetra pri ženski v urgentni dejavnosti: primerjava usposobljenosti med zdravstvenimi delavciJan Kropec, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili vstavljanje trajnega urinskega katetra pri ženski ter s pomočjo vprašalnika in ocenjevalnega lista ugotavljali raven znanja zdravstvenega osebja v urgentnem centru. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja s pregledom teoretičnih izhodišč izbrane literature. Pri kvantitativnem delu smo kot glavni instrument uporabili anketni vprašalnik. Pri kvalitativnem delu raziskovalne naloge smo izvedli opazovanje, pri katerem smo uporabili etnografsko metodo. V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in tudi zdravniki. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je samoocena delavcev visoka. Pri opazovanju praktičnega dela smo pa dejansko ugotovili napake, ki se največkrat pojavljajo glede na protokol tako pri zdravnikih kot tudi pri medicinskih sestrah. Pri zdravnikih je bil največkrat neopravljen korak ureditev pacientke po opravljeni kateterizaciji, in sicer v 33 % (n = 5). Medicinske sestre pa izstopajo po tem, da se ne predstavijo pacientki pred kateterizacijo, in sicer v 40 % (n = 6). V povprečju so udeleženci v našem vzorcu odgovorili pravilno na 68,1 % vprašanj, zdravniki so v povprečju pravilno odgovorili na 69,1 % vprašanj, medicinske sestre pa na 67,6 % vprašanj. Na podlagi izpolnjenih anket in opazovanj smo ugotovili, da obstajajo razlike med protokolom in dejansko izvedbo v praksi v urgentnem centru med zdravstvenimi izvajalci. Ugotovili smo tudi razliko med postopkom vstavljanja urinskega katetra med zdravniki in medicinskimi sestrami.
Keywords: kateterizacija, urgenca, zdravnik, medicinska sestra
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 714; Downloads: 119
Full text (1,17 MB) |
7. Vzročni dejavniki napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene negeJana Mavrič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Napake pri dajanju zdravil so s strani zaposlenih v zdravstveni negi najpogostejši vzrok napak v urgentni dejavnosti, s čimer pa so povezani različni vzročni dejavniki. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kateri vzročni dejavniki prispevajo k pojavu napak pri dajanju zdravil pri obravnavi pacientov na področju urgentne zdravstvene nege.
Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze z upoštevanjem smernic PRISMA. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Web of Science in MEDLINE ob upoštevanju zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter limitov iskanja.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali zastavljenim kriterijem iskanja. Ugotovljeno je bilo, da so vzročni dejavniki za pojav napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege povezani s prekomerno utrujenostjo zaposlenih v zdravstveni negi in z izmenskim delom. To je posledica pomanjkanja kadra. Ravno tako na pojav napak pri dajanju zdravil vplivata neustrezno razmerje med zaposlenimi v zdravstveni negi in pacientom ob velikem številu pacientov v urgentnih centrih.
Razprava in sklep: Pojav napak pri dajanju zdravil je v urgentni dejavnosti najvišji. Kadrovska preobremenjenost in organizacijska problematika vodita v nezadovoljstvo in stres zaposlenih v zdravstveni negi, ki so zaradi obremenitev bolj podvrženi k napakam. Rešitev kadrovske problematike in izboljšanje komunikacije v timu lahko pripomoreta k zmanjšanju napak pri dajanju zdravil.
Keywords: zmote, terapija, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 927; Downloads: 153
Full text (566,61 KB) |
8. Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenciAnja Černigoj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov.
Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Keywords: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 1054; Downloads: 240
Full text (545,44 KB) |
9. Vpliv zunanjih dejavnikov na zadovoljstvo pacientov z obravnavo na urgenciValerija Nemgar, 2021, master's thesis Abstract: Na pacienta in njegovo zadovoljstvo z obravnavo imajo pred in med zdravstveno obravnavo ter po njej vpliv številni notranji in zunanji dejavniki. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zunanji dejavniki vplivajo na zadovoljstvo z obravnavo v prostorih Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
V magistrskem delu je uporabljen anketni vprašalnik, ki se že vrsto let deli v Urgentnem kirurškem bloku. Primerjani so podatki, ki smo jih pridobili v treh različnih časovnih obdobjih. V prvem, ko je bila urgenca v starih dotrajanih prostorih, v drugem, ko je bila v začasnih in improviziranih prostorih, ter v tretjem obdobju, ko je bila urgenca v novih, sodobno opremljenih prostorih. Raziskano je, kakšen vpliv imajo prostori in oskrba v njih na zadovoljstvo pacientov.
Ugotovljeno je, da ni razlike v oceni zadovoljstva pacientov, ki so bili oskrbljeni v starih prostorih, v primerjavi s pacienti, ki so bili oskrbljeni v novih z novo opremo, se pa le-ta nakazuje (p = 0,077). Potrjena je hipoteza, da so pacienti, ki so seznanjeni s predvidenim časom čakanja na obravnavo, bolj zadovoljni od tistih, ki te informacije niso imeli, in da so bili pacienti, ki so pred odhodom iz bolnišnice prejeli dovolj informacij glede zdravstvenega stanja, bolj zadovoljni kot tisti, ki teh informacij niso imeli.
Najboljši rezultat zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Na pacienta pred in med oskrbo ter po njej vplivajo številni tako notranji kot tudi zunanji dejavniki. K zadovoljstvu z obravnavo veliko prispeva informiranost pacienta tako glede časa obravnave kot tudi glede obravnave in navodil po odpustu domov. Pacient, ki ve, na koga se lahko obrne v primeru potrebe po pomoči, je bolj zadovoljen.
Keywords: Zadovoljstvo pacientov, zunanji dejavniki, urgenca, gneča.
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 955; Downloads: 99
Full text (1,48 MB) |
10. Zadovoljstvo medicinskih sester z izvajanjem triaže v odvisnosti z njihovo profesionalno usposobljenostjoUrška Fekonja, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Triaža je kompleksen proces, ki sloni na sprejemanju odločitev v prid bolnika in njegovega zdravljenja. Profesionalna usposobljenost je v zdravstveni negi nujna za zagotavljanje bolnikove varnosti, zadovoljstva in kakovostne oskrbe. Neizogiben del zadovoljstva in psihološke trdnosti na delovnem mestu sta čustvena stabilnost in trdnost.
Metode: V raziskavi smo uporabili metodologijo mešanih metod. Pridobivanje podatkov je potekalo s pojasnjevalnim načrtom raziskovanja. Instrument raziskovanja v kvantitativnem delu je bil anketni vprašalnik, v kvalitativnem delu pa delno strukturiran intervju. Za izvedbo opisne in sklepne statistične obdelave kvantitativnih podatkov raziskave smo uporabili program IBM SPSS Statistics 23.0. Za obdelavo kvalitativnih podatkov smo uporabili tematsko analizo besedila. Kvantitativni in kvalitativni rezultati so bili integrirani z uporabo procesa stebrne integracije.
Rezultati: Izpostavili smo šest glavnih tem: sposobnosti in karakteristike, organizacija dela, varnost je ključna, oteževalne okoliščine, usposobljenost in samoevalvacija. Medicinske sestre z več kot tremi leti delovnih izkušenj v triaži so dosegle višje ocene v vseh domenah zadovoljstva (p < 0,05). Ugotovili smo zmerno pozitivno korelacijo med domenama zadovoljstva in profesionalne usposobljenosti (r = 0,211**; p < 0,01).
Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da poklicna usposobljenost vpliva na zadovoljstvo pri delu. Zato bi bilo treba poskrbeti za uvedbo potrebnih sprememb v doseganju zadovoljstva in razvoja profesionalne usposobljenosti, obenem pa dati poudarek na že usposobljene in kompetentne triažne sestre, saj bodo le-te verjetneje ostale v instituciji dlje, če bodo zadovoljne na svojem delovnem položaju.
Keywords: triaža, medicinska sestra, urgenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, profesionalna usposobljenost
Published in DKUM: 06.12.2021; Views: 1032; Downloads: 188
Full text (2,15 MB) |
