| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 475
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko delo
Asja Lešnik, 2025, master's thesis

Abstract: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo. V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju. Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito. Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju. Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Keywords: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 43
.pdf Full text (813,59 KB)

2.
Kibernetska varnost in prekrški s področja kibernetske varnosti
Andreja Primec, Bojan Tičar, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Kibernetska varnost je presegla okvirje informatike in zajema že vsa področja družbenega življenja. Vendar poleg ugodnosti, ki jih prinaša digitalizacija, le-ta predstavlja tudi nevarnost zlorabe elektronskega informacijskega potenciala. V Sloveniji ima pravica do kibernetske varnosti ustavne pravne podlage, sama informacijska varnost kot ožji del kibernetske pa je urejena v uredbah in direktivah EU. Kibernetska varnost igra ključno vlogo v delujoči ureditvi varnega pretoka informacij, integriteti celotnega informacijskega sistema in v preprečevanju zlorab pri uporabi digitalnih informacij. Pravna ureditev kibernetske in informacijske varnosti pomeni zagotavljanje ustreznega normativnega okvira, ki pravno omogoča nemoteni pretok elektronskih informacij brez nepooblaščenega dostopa tretjih, kakor tudi varuje uporabnike pred zlorabo ali uničenjem le-teh. Kibernetska varnost vključuje zaupnost, integriteto in dostopnost informacij, pa naj bodo le-te v digitalni, tiskani obliki ali kakšni drugi obliki. Poleg tega prispevek predstavlja analizo pravne ureditve predpisovanja in sankcioniranja prekrškov na področju kibernetske oz. informacijske varnosti z vidika sodobne slovenske informacijske zakonodaje.
Keywords: kibernetska varnost, kibernetska ureditev, informacijski prekrški, sodobna informacijska zakonodaja, informacijski sistemi
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 0

3.
Ureditev delovnega mesta "Trojček III" v podjetju PIŠEK - Vitli KRPAN, d. o. o. : diplomsko delo
Dejan Pekovšak, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo obravnava ureditev delovnega mesta »Trojček III« v podjetju PIŠEK - Vitli KRPAN, d. o. o. Zaključno delo predstavlja sistematičen pristop k izboljšanju delovnega okolja z uvedbo metode 5S in ergonomskih principov, s poudarkom na povečanju produktivnosti, boljši izkoriščenosti virov, zmanjšanju porabe energije in surovin ter izboljšanju stabilnosti procesa. Implementacija metode 5S omogoča boljšo organizacijo delovnega mesta, kar zmanjšuje izgube in povečuje učinkovitost ter varnost zaposlenih. Ergonomija igra ključno vlogo pri oblikovanju delovnega mesta, saj zmanjšuje tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in izboljšuje delovno udobje. S celovito analizo obstoječega stanja in načrtovanjem optimalnih delovnih pogojev diplomska naloga prispeva k dolgoročni konkurenčnosti podjetja na trgu.
Keywords: delovno mesto, varilna celica, ureditev, 5S, ergonomija
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 0

4.
Vloga računovodij pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj
Sara Vrbek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Keywords: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 31
.pdf Full text (1,17 MB)

5.
Gospodarski kriminal in računovodje
Martina Kotnik, 2024, master's thesis

Abstract: Stopnja gospodarskega kriminala je vsako leto višja, saj se razvijajo nove tehnologije in pojavljajo številne globalne in regionalne geopolitične krize. Storilci gospodarskih kaznivih dejanj kažejo nova znanja, postajajo spretnejši v izkoriščanju priložnosti, prizadevajo več žrtev, kot kadarkoli prej ter znajo vzpostaviti večjo ''navidezno distanco'' med njimi in kriminalnimi dejanji. Računovodski poklic velja za enega najbolj zaupanja vrednih poklicev in ima ključno vlogo pri preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj. Kljub temu pa smo priča številnim gospodarskim prevaram, ki so jih zagrešili ravno računovodje. V raziskavi smo preverjali kakšno vlogo imajo računovodje pri preprečevanju in odkrivanju gospodarskih kaznivih dejanj, ter ali se na znake, ki nakazujejo na možno gospodarsko kaznivo dejanje, vedno odzovejo in ga poskušajo preprečiti oz. ga prijavijo. Zanimajo nas tudi razlogi, ki vodijo računovodje v zagrešitev takšnih kaznivih dejanj, ter kako pogosto se računovodje v praksi srečujejo z različnimi oblikami le teh. Uvodnemu delu sledi pregled literature s področja gospodarskega kriminala in teorije računovodstva, napravili pa tudi primerjalno analizo pravne ureditve gospodarskega kriminala v Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji, preverili pa smo tudi trenutno ureditev in smernice na področju pravne ureditve gospodarskega kriminala v Evropski Uniji. V empiričnem delu smo z anketo respondente povprašali kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim kriminalom in o razlogih in motivih za storitev gospodarskega kriminalnega dejanja. Z analizo rezultatov raziskave smo preverili hipoteze.
Keywords: Gospodarska kazniva dejanja, računovodje, pravna ureditev, forenzično računovodstvo, prevara
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 40
.pdf Full text (3,21 MB)

6.
Primerjalna analiza regulacije prostitucije v izbranih državah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Okorn, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Prostitucija ostaja izjemno kontroverzna tema v politiki mnogih držav, ker zahteva ustrezno regulacijo, ki spoštuje pravice in temeljne svoboščine oseb, povezanih s prostitucijo. Izvedena je bila primerjalna analiza regulacije prostitucije v šestih državah, in sicer v ZDA, Belgiji, Sloveniji ter na Švedskem, Nizozemskem in Kitajskem. Analiza je temeljila na šestih merilih: pravna ureditev prostitucije in kazenske sankcije, model prostitucije, pogoji za opravljanje prostitucije, socialne in zdravstvene storitve, stigmatizacija ter vloga rdečih četrti. S pomočjo primerjalne metode so bile ugotovljene podobnosti in razlike med njimi ter ugotovitve predstavljene v obliki tabele. Ugotovljeno je bilo, da države z reguliranim pristopom, kot so ZDA, (predvsem okrožje Nevada) in Nizozemska, dosegajo boljše rezultate glede zdravja in varnosti spolnih delavcev. Nasprotno pa kriminalizacija in delna dekriminalizacija pogosto vodita k večjemu tveganju za zlorabe in otežujeta dostop do življenjskih potrebščin. Švedski model, ki je usmerjen v zmanjšanje povpraševanja po prostituciji, kaže na upad števila storitev, vendar ne zagotavlja izboljšanja pravic spolnih delavcev. Slovenija se nahaja v okolju, kjer je prostitucija dekriminalizirana, vendar ostaja neregulirana. Značilna je zmerna stopnja stigmatizacije marginaliziranih skupin, hkrati pa so socialne in zdravstvene storitve omejene. Pomen mehanizmov za nudenje pomoči spolnim delavcem se zmanjšuje zaradi nejasnosti v delovanju prostitucije. Naloga zaključuje z ugotovitvijo, da ni enotnega pristopa, ki bi bil univerzalno uspešen, temveč je učinkovitost regulacije prostitucije odvisna od politik držav in družbene sprejemljivosti. Vsaka država mora prilagoditi svojo strategijo glede na specifične socialne, kulturne in pravne pogoje, da bi dosegla optimalne rezultate pri zaščiti pravic spolnih delavcev in obvladovanju prostitucije.
Keywords: pravna ureditev, regulacija, primerjalna analiza, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.09.2024; Views: 61; Downloads: 36
.pdf Full text (948,79 KB)

7.
Ureditev proizvodnje s pomočjo metode 5s in s sistemom dveh zabojev za nadzor zalog : magistrsko delo
Uroš Mendaš, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo zajema problematiko proizvodno usmerjenih podjetij po vsem svetu. V grobem je sestavljeno iz dveh delov. V prvem sta uvodoma predstavljena problematika in potek dela, nato sledi krajša predstavitev podjetja Medicop in na koncu najobširnejši sklop, ki zajema teoretične osnove opisane problematike. Drugi del se navezuje na podjetje Medicop, d. o. o., v katerem so bili izvedeni vsi projekti, ki so v povezavi z ureditvijo proizvodnje. Torej, opisani so postopki spremembe postavitve montažnih mest na montaži specialnih vozil. Na principu metode 5S je opisana ureditev proizvodnje – od ločevanja, urejanja, čiščenja, uvedbe standarda do vzdrževanja sistema. Opisan je način vpeljave sistema dveh zabojev za nadzor zalog za vijačni material na montaži specialnih vozil. Vsem opisom uvedenih sprememb sledijo rezultati naloge na montaži specialnih vozil.
Keywords: ureditev proizvodnje, proizvodnja, metoda 5S, sistem dveh zabojev
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 51; Downloads: 0
.pdf Full text (2,91 MB)

8.
Korupcijska kazniva dejanja in pranje denarja : magistrsko delo
Petar Knežević, 2024, master's thesis

Abstract: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije. Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov. Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Keywords: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 383; Downloads: 95
.pdf Full text (678,10 KB)

9.
10.
Komentar k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti
Štefan Gostič, 2002, published professional conference contribution

Keywords: zakonodaja, detektivska dejavnost, zakoni, pravna ureditev
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 168; Downloads: 7
.pdf Full text (311,24 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica