1. Kulturizacija industrije: Kampus akademij Univerze v Mariboru - KAUMNebojša Drinić, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava problematiko prostorske in funkcionalne degradacije nekdanjih industrijskih območij v Mariboru, s posebnim poudarkom na urbanem območju Melja. Gre za morfološko in zgodovinsko pomemben mestni segment, ki je po propadu industrije izgubil svojo proizvodno funkcijo in posledično tudi urbanistično vitalnost. Namen naloge je raziskovati možnosti trajnostne urbane regeneracije območja z uvajanjem novih kulturnih, izobraževalnih in družbenih vsebin, ki bi ponovno aktivirale prostor in mu povrnile vlogo pomembnega mestnega generatorja. Predlagana je prenova kompleksa nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v univerzitetni kampus s kulturnim inkubatorjem, ki združuje akademske, umetniške in javne programe.
Arhitekturna zasnova temelji na reinterpretaciji industrijske dediščine ter vzpostavitvi prostorske sinteze med ohranjenimi objekti in novimi posegi. Poudarek je na vzpostavitvi odprtega, pretočnega javnega prostora, ki spodbuja interakcijo med uporabniki in omogoča večplastno rabo skozi različne časovne in programske nivoje. Projekt zasleduje načela trajnostne prenove, reverzibilnosti posegov ter spoštovanja avtentične materialnosti in konstrukcijske logike obstoječih objektov.
S tem pristopom Melje pridobiva novo identiteto kot kulturno urbano območje, kjer se prepletajo industrijska preteklost, akademska prihodnost in kulturna ustvarjalnost. Naloga tako utemeljuje, da lahko arhitekturna intervencija v zgodovinski industrijski kontekst postane ključni sprožilec prostorske, socialne in gospodarske urbane regeneracije mesta.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, Melje, Mariborska tekstilna tovarna - MTT, prenova, urbana regeneracija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (65,51 MB) |
2. Urbanizem kot ključni dejavnik gospodarskega razvojaArsenije Klikovac, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv urbanizma na gospodarski razvoj mest v sodobnem kontekstu, kjer se prostorsko načrtovanje vse bolj povezuje z okoljsko trajnostjo, kakovostjo življenja in socialnimi izzivi. Izhodišče raziskave je ugotovitev, da urbanizem ni več zgolj orodje prostorske organizacije, temveč ključen dejavnik, ki lahko usmerja gospodarsko učinkovitost, privlačnost mest za investicije ter socialno povezanost. V nalogi analiziramo primere dobrih praks, ki so pokazale, da celostno načrtovani urbani prostori pozitivno vplivajo na produktivnost, zmanjšujejo socialno izolacijo ter omogočajo bolj vključujoč in trajnosten razvoj. Sklep naloge je, da strategije, kot so 15-minutno mesto, zelena infrastruktura in decentraliziran razvoj, predstavljajo izvedljive pristope za prihodnost, kjer bo urbanizem igral povezovalno vlogo med ekonomijo, okoljem in družbo
Ključne besede: urbanizem, mesto, ekonomski razvoj, infrastruktura, trajnosnost
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. (So)bivanje na robu mesta: zasnova stanovanjske soseske v Slovenski BistriciNika Šela, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo ponuja možen odgovor na aktualne stanovanjske izzive različnih generacij - tako mladih kot starejših in tudi socialno šibkejših. Predmet obravnave je zasnova nove stanovanjske soseske in ureditev zelenih površin na zahodnem robu mesta Slovenska Bistrica ob zahodni obvoznici na stiku z industrijskim, urbanim in obmestnim območjem. Idejna zasnova obsega sosesko, ki združuje stanovanjski del (sobivanje), poljavne skupnostne pritlične prostore, poslovni program s coworkingom, javni pritlični program (trgovine, kopirnica, kavarna, bistro, zdravstvena oskrba), stavbo z oskrbovanimi stanovanji ter odprte javne in poljavne površine. Zasnova temelji na načelih sobivanja, trajnostne gradnje in fleksibilnosti. Zasnova soseske izkorišča potenciale danega območja, spodbuja socialno interakcijo med novimi stanovalci in stanovalci sosednjih blokovskih naselij ter vzpostavlja novo centralnost na robu mesta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, stanovanjska soseska, sobivanje, Slovenska Bistrica, rob mesta
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 93
Celotno besedilo (51,38 MB) |
4. Revitalizacija degradiranega urbanega območja in integracija Železničarske delavske kolonije Studenci v urbani sistem mesta MariborJurij Petek, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga se ukvarja z revitalizacijo urbanega degradiranega območja v neposredni bližini Železničarske delavske kolonije Studenci v Mariboru. Obravnavano območje ima zaradi številnih prostorskih ovir, ki so posledica neuravnotežene strukturne širitve mesta na desni breg reke Drave, težave pri razvoju in uspešnem povezovanju s širšim urbanim tkivom, kar se odraža v razdrobljenosti in pomanjkanju javnih in centralnih programov ter javnih odprtih in zelenih
površin. S postopnim zmanjševanjem prometno - industrijskih dejavnosti se ponujajo nove priložnosti za razvoj območja. V nalogi smo zasnovali urbanistični in arhitekturni proces urbane revitalizacije za degradirano območje v severozahodnem delu Železničarske kolonije, ki ob upoštevanju prostorskih danosti, lokalnega konteksta in z zasnovo novi h prometnih povezav ter programov vzpostavlja novo središče na območju Tabora. Zasnova urbane revitalizacije vzpostavlja prostor srečevanja in druženja za lokalne prebivalce, hkrati pa povezuje varovano historično območje s širšim urbanim sistemom mesta.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, urbana revitalizacija, Železničarska delavska kolonija, Tabor, Studenci
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 211
Celotno besedilo (57,24 MB) |
5. Medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje: Kreativni center KoperKim Marcelan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo sledi konceptu povezovanja zelenih površin znotraj razvojnega obroča mesta Koper ter raziskuje in preverja možnost vključitve novega programa v zeleni obroč športno – rekreacijskega parka Bonifika. Urbanistična in arhitekturna zasnova temelji na vzpostavljanju vpetosti in povezanosti obstoječih in novih programov, ohranjanju zelenih površin in oblikovanju novih povezav za učinkovito delovanje mesta kot celote. Projektni del obsega zasnovo kreativnega središča, ki bi povezovalo različne generacije in spodbujalo medsebojno učenje in sodelovanje. V idejni zasnovi ureditve je predstavljena možna rešitev, ki se v skladu s teorijo "pogojev polja" odziva na prostorske in programske pogoje in prikaže priložnosti za razvoj dela mesta, ki bi vključeval raznovrstne dejavnosti - šport in prosti čas, delo, kulturne dejavnosti in učenje ter prispevali k razvoju lokalne skupnosti.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, Koper, pogoji polja, kreativni center
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 278
Celotno besedilo (58,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Revitalizacija stavbnega otoka na Studencih v MariboruAna Židanik, Uroš Lobnik, 2024, magistrsko delo Opis: Naloga je predlog revitalizacije propadlega območja v evropskem mestu na primeru industrijske cone Studenci v Mariboru. Želja je tvoriti kvalitetno okolje za delovanje človeka, mu omogočiti prijetno bivanje in delo, oblikovati veliko površin za rekreacijo in miselno stimulacijo, skrajšati vsakodnevne poti, upoštevati naravo in okolje ter izhodišča za trajnostni razvoj.
Osnove pri oblikovanju projekta so: širjenje goste pozidave centra mesta proti periferiji, vnos centralnih dejavnosti zaradi decentralizacije, mestotvorno oblikovanje, ki se ujame z obstoječo mestno strukturo, ohramba zaznanih kvalitet in njihova nadgradnja ter integracija v zasnovo. Glavne vnesene funkcije so: manjkajoča fakulteta v Mariboru, študentski dom, stanovanjska naselja, restavracije.
Ključne besede: urbanizem, revitalizacija industrijske cone, arhitektura, Studenci, Maribor, trajnostni razvoj, Fakulteta za farmacijo in dentalno medicino, študentski dom, magistrske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 157
Celotno besedilo (93,56 MB) |
7. |
8. Policentrična regeneracija mesta: urbana kultura za mlade : magistrsko deloTina Liesbeth Van der Auwera, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočam na koncept policentrične regeneracije mesta Maribor z implementacijo inovativnih prostorov za urbano kulturo za mlade. Maribor, kot pomembno študentsko središče, že zdaj ponuja raznoliko urbano kulturno dogajanje, vendar obstaja pomanjkanje prostorov, kjer bi mladi lahko razvijali svoje kreativne potenciale. Cilj dela je identifikacija potencialnih lokacij v makro-enotah mesta Maribor, ki bi ustrezale kriterijem za vzpostavitev ter zasnova centrov urbane kulture za mlade na treh izbranih lokacijah.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, urbana regeneracija, urbana kultura za mlade
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 251
Celotno besedilo (130,49 MB) |
9. Univerzitetni kampus na robu mesta Čakovec : magistrsko deloElena Sternad, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava območje nekdanje vojašnice v Čakovcu, zgrajene konec 19. stoletja, ki se je do leta 2004 uporabljala za vojaške namene. Leta 2007 se je začela revitalizacija obravnavanega območja, vanj pa je bil vključen javni program, med drugim Tehnološko inovacijski center z raziskovalnim inštitutom in Medžimurska univerza. V letu 2021 je bil zaključen proces revitalizacije severnega dela območja, degradirani del pa zajema objekte nekdanje konjušnice in degradirano zelenico na jugu območja, ki ima velik potencial za razvoj. Vojašnica se nahaja na vzhodnem robu mesta. Zaradi širjenja mesta je bilo v zadnjih letih ob njej zgrajenih 8 stanovanjskih blokov in trgovski center, na gradnjo katerega se je lokalno prebivalstvo odzvalo negativno.
Rešitev za revitalizacijo južnega dela območja nekdanje vojašnice predstavlja umestitevjavnega programa, ki bi prispeval k razvoju in višji kakovosti vsakdanjega življenja v mestu ter bi se navezoval na obstoječe institucije na tem območju. Cilj magistrskege naloge je idejna zasnova univerzitetnega kampusa, ki se navezuje na strategijo razvoja Medžimurske univerze. Univerzitetni kampus bi s svojim programom povezoval izobraževanje ter svet dela, hkrati pa bi ponudil višji standard študija na univerzi in omogočil njen nadaljnji razvoj. Kampus bi okoliškim stanovalcem ponudil nove centralne dejavnosti in urejene zelene površine za sprehajanje in rekreacijo.
Na podlagi teoretičnih raziskav in prostorskih ter programskih analiz je bila predlagana nova urbanistično-arhitekturna idejna zasnova, ki zajema prenovo obstoječih objektov nekdanjih konjušnic, izgradnjo reprezentančnega objekta in študentskega doma ter prenovo odprtega prostora na območju. Reprezentančni objekt obsega prostore za izobraževanje, dogodke in šport ter storitve. Odprti prostor se iz degradirane zelenice spremeni v trg, parkovne in športne površine.
Ključne besede: Čakovec, revitalizacija, univerzitetni kampus, reprezentančni objekt, študentski dom, arhitektura, urbanizem
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 401; Prenosov: 288
Celotno besedilo (47,27 MB) |
10. Pokopališče 21. stoletja: Idejna zasnova novega pokopališča za mesto Zagreb : magistrsko deloGabrijela Erdelji, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava temo, o kateri raje ne govorimo, ampak vse nas čaka in se ji ne moremo izogniti - smrt. Pokopališča pa so kraji, ki govorijo o družbi in času, v katerem so nastala. Delo predlaga rešitev z vidika, da pokopališče ni zgolj morbidno mesto, ki ga obiskujemo z grenkobo, ampak da je to lahko prostor meditacije, kamor pridemo zbrat svoje misli in se spomnit na svoje najdražje, ki jih več ni. Teoretični del analizira odnos ljudi do smrti, religije in posmrtnih običajev ter njihov razvoj skozi zgodovino. Analizira tudi različne arhitekturne in oblikovalske pristope k zasnovi pokopališč skozi stoletja in oblikovanju pomembnih arhitekturnih elementov na območju Evrope in Hrvaške. Projektni del poda rešitev novega gozdnega pokopališča na obrobju mesta. Izbrana lokacija je po urbanističnem načrtu mesta Zagreb že predvidena za novo mestno pokopališče. Zaradi enostavne prostorske osnove in materialov daje prostor občutek brezčasnosti, narava in gozd pa dajeta vtis miru in spokojnosti.
Ključne besede: Zagreb, pokopališče, smrt, poslovilni objekt, arhitektura, urbanizem
Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 626; Prenosov: 438
Celotno besedilo (95,89 MB) |
