Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Ključne besede: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1410; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za urbanistično in arhitekturno zasnovo novega mestno-regijskega središča v Celju. Namen naloge je vpeljati novo vzdušje na trenutno degradiranem, a hkrati zaradi svoje lege tudi ekonomsko pomembnem območju. V magistrskem delu so podana urbanistična načela ter sodobni principi za oblikovanje novih mestnih središč. Podrobneje smo obravnavali temo urbanizem in načela za trajnostni razvoj mesta. Prav tako smo se dotaknili razvoja mest in mestnih središč skozi čas. Na podlagi pridobljenih znanj se v projektnem delu magistrskega dela izdela nova rešitev za mestno središče. Lokacija, na kateri se nahaja nov center, je trenutno degradirano območje in kliče po prenovi urbanega prostora. V nalogi obravnavamo dva glavna problema. Kot prvo se z novo rešitvijo mestu ponudijo novi programi, skupni prostori za druženje in srečevanje ljudi različnih kultur in starosti, ponudijo se tudi nove zelene površine, s katerimi mesto zadiha. Kot drugi pristop pa se obravnava obstoječe degradirano območje. Na podlagi predhodnih analiz mesta in njegovega predvidenega urbanističnega razvoja je v želji po čim boljši prilagoditvi arhitekture na lokacijo in karakteristiko mesta nastala arhitektura sodobnega mestnega centra v Celju, ki s svojo mešano rabo programov in raznolikostjo združuje zabavo, šport, prosti čas in pisarne. Zaradi svoje pestrosti predstavlja pomembno grajeno strukturo v mestu. Objekt se s sodobno, organsko formo skuša čim bolje vključiti v okolico, hkrati pa izražati sodoben in samostojen duh.
Ključne besede: urbanizem, urbanizacija, urbani razvoj, mesto, mestna središča, centralne dejavnosti, Celje
Objavljeno v DKUM: 22.06.2018; Ogledov: 1692; Prenosov: 448
Celotno besedilo (107,01 MB)

Opis: Stroke prostorskega planiranja morajo vzpostaviti in izoblikovati interdisciplinarno uravnotežene modele vrednotenja in načrtovanja prostorskegarazvoja s skupnimi usmeritvami in cilji. V nasprotnem primeru se bo urbani razvoj v Sloveniji še kar naprej in tudi vse bolj vrednotil z defenzivnega in podrejenega stališča. Dobro bi bilo čimprej raziskati, koliko in kako vplivajo sektorsko nepovezane obravnave prostora na koncept strnjenegarazvoja naselij in na sposobnost varovanja naravne in kulturne krajine. Urbanisti bi morali razmišljati v dveh smereh: kaj storiti, če interdisciplinarno uravnoteženega modela dlje ali pa sploh ne bo oziroma kako in v kakšnem merilu čim bolj učinkovito delovati? Rešitev se najbrž skriva v odgovoru, zakaj urbanistu ne pripada več pravica do kompleksnega urejanja grajenega prostora. Najbrž zato, ker je predvsem njegovo operativno orodje v novih družbenih razmerah skoraj povsem neustrezno.
Ključne besede: urbani prostor, ranljivost urbanega prostora, strnjeni razvoj, prostorski razvoj, urbani razvoj, urbanizacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1653; Prenosov: 100
Povezava na celotno besedilo

Opis: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Ključne besede: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2619; Prenosov: 432
Celotno besedilo (10,64 MB)

Ključne besede: mesta, analiza, razvojna strategija, urbanizacija, urbani sistemi, regionalni razvoj, regionalna ekonomika, strateško planiranje, računalništvo, podpora, računalniški programi, uporaba računalnika, razvoj, metode, ekspertni sistemi, aplikacija, vrednotenje, konkurenčnost, predvidevanje, organiziranost, prihodnost, strategija, prebivalstvo, konkurenca, znanje, plače, osebni dohodek, stanovanja, izobraževanje, izobraževalni sistemi, promet, transport, prometno omrežje, transportna sredstva, transpo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2405; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,66 MB)