| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SODELOVANJE DRŽAVNIH ORGANOV, JAVNIH ZAVODOV IN LOKALNE SKUPNOSTI V UPRAVNEM CENTRU MOZIRJE
Bernarda Vodlak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Javna uprava je pomemben segment družbe, ki ga je potrebno zaradi sprememb v družbenem okolju spreminjati in prilagajati za učinkovito izvajanje njenih temeljnih nalog. Ena od možnih rešitev za izboljšanje sistema predstavlja novo zgrajeni Upravni center Mozirje, ki je realiziral idejo o združitvi služb javne uprave, državnih organov in lokalne skupnosti pod eno streho. Projekt je bil zasnovan zaradi želje po večji kakovosti storitev, večjemu zadovoljstvu uporabnikov in zaposlenih ter zmanjševanju stroškov, kar je korak bliže k uresničevanju zahtev, ki jih opredeljuje lizbonska pogodba. V diplomskem delu sta zajeta tako teoretični kot praktični del. V teoretičnem delu so opisana merila za ugotavljanje racionalnosti, učinkovitosti, preglednosti in kakovosti v javni upravi. V praktičnem delu so na zgledu Upravnega centra Mozirje prikazane dosedanje aktivnosti v sodelovanju in povezovanju služb javne uprave, državnih organov in lokalne skupnosti na lokalni ravni. Nakazane so tudi nekatere možnosti za prihodnost, kjer bi službe še lahko iskale točke povezovanja in sodelovanja, vse v želji po večji učinkovitosti in kakovosti javne uprave.
Keywords: Upravni center Mozirje, organizacija v javni upravi, kakovost v javni upravi, Lizbonska strategija za javno upravo, politika kakovosti v Upravnem centru Mozirje, Odbor za kakovost, komunikacija s strankami, pridobitve za uporabnike, pridobitve za zaposlene
Published: 02.09.2010; Views: 1669; Downloads: 98
.pdf Full text (267,42 KB)

2.
INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE DELNIČARJEV NA SKUPŠČINI DELNIŠKE DRUŽBE
David Fister, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Individualne in kolektivne pravice delničarjev na skupščini delniške družbe, seznanja bralca s pravicami delničarjev, ki so posledica korporacijskega razmerja med delničarji in družbo, s katerim se omejuje in opredeljuje obseg pravic in obveznosti posameznega deležnika tega razmerja. V uvodu je opredeljen problem diplomskega dela ter tudi namen in cilj naloge, ki se nanaša na sistematično predstavitev pravic delničarjev na skupščini in vprašanje poznavanja teh pravic in posledično uporaba v praksi. V naslednjih poglavjih je predstavljena delniška družba ter način njenega delovanja s predstavitvijo vloge posameznega organa, saj menim, da je poznavanje in razumevanje razmerij pomembno za bralca iz razloga razumevanja posameznega instituta varovanja pravic delničarjev. Ker se večina pravic, tako individualnih kot kolektivnih, uresničuje na skupščini delniške družbe, sem skupščini namenil posebno poglavje. Po predstavitvi pravic delničarjev na splošno, sledi jedro diplomskega dela, kjer so predstavljene posamezne korporacijske in manjšinske pravice delničarjev, ter njihovo uresničevanje na delniški skupščini, s katerim bralec pridobi občutek obsega varstva, ki ga je deležen delničar po Zakonu o gospodarskih družbah. V zadnjem delu jedra je opisano varstvo delničarjev v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, kar bralcu omogoča primerjavo s tujimi pravnimi redi in tako zaokrožuje pregled v zaključeno celoto.
Keywords: delniška družba, skupščina delniške družbe, korporacijsko razmerje, korporacijske pravice, manjšinske pravice, Zakon o gospodarskih družbah, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, ničnost sklepov, actio pro socio, manjšinski delničarji.
Published: 22.03.2013; Views: 1835; Downloads: 696
.pdf Full text (797,72 KB)

3.
Kazenska in odškodninska odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora v delniški družbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Barbara Jazbec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, 2006) v 263. členu določa, da morajo člani organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Žal temu ni vedno tako, kajti kljub številnim zakonskim omejitvam se še vedno najdejo posamezniki, ki na račun družbe in za svojo lastno korist na rob preživetja spravijo mnoga podjetja, kar pa v večini primerov ima za posledico njihov propad. V prvem delu diplomske naloge smo skozi pregledano domačo strokovno literaturo na kratko predstavili glavne značilnosti delniške družbe, možnost izbire med dvema sistemoma upravljanja družbe (enotirnim in dvotirnim sistemom) ter povzeli glavne značilnosti organov delniške družbe. Enotirni sistem upravljanja delniških družb z upravnim odborom je relativno novejša določba, ki jo je ZGD-1 (2006) uvedel leta 2006 in s tem družbam omogočil možnost izbire njihovega upravljanja. Glede na to, da prevladujejo dvotirni sistemi z upravo in nadzornim svetom, smo se pri ponazoritvi praktičnih primerov predvsem kazenske odgovornosti osredotočili na nevestno ravnanje članov uprave oziroma predsednika uprave, kajti primera o odškodninski ali kazenski odgovornosti članov upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe nismo zasledili. Osrednja tema našega raziskovanja je temeljila na odškodninski in kazenski odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v delniški družbi, saj je to v času gospodarske in finančne krize dokaj aktualna zadeva. Ugotovljeno je bilo, da je dokazovanje kazenske in odškodninske odgovornosti izredno zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva usklajeno delovanje organov odkrivanja, pregona in sojenja. Kljub dolgotrajnim sodnim postopkom zoper nedotakljive gospodarske mogotce, za katere smo bili prepričani, da verjetno ne bodo nikoli odgovarjali za svoja dejanja, da pravila in zakoni za njih ne veljajo, se je v letošnjem letu stanje na sodiščih počasi začelo obračati in premikati v pozitivno smer.
Keywords: gospodarske družbe, delniške družbe, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, odškodninska odgovornost, kazenska odgovornost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 05.12.2013; Views: 3255; Downloads: 1005
.pdf Full text (570,37 KB)

4.
VLOGA AGENCIJE ZA SODELOVANJE ENERGETSKIH REGULATORJEV PRI VZPOSTAVITVI NOTRANJEGA ENERGETSKEGA TRGA EU
Nežka Selan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Energetski trg EU se je v zadnjem desetletju razvijal z veliko hitrostjo. Lizbonska pogodba je v Pogodbo o delovanju Evropske unije vnesla določbe, ki določajo cilje energetske politike. Ti se nanašajo predvsem na izboljšanje učinkovitosti delovanja energetskega trga in zanesljivosti oskrbe z energijo v EU. Tretji zakonodajni sveženj direktiv EU je stopil v veljavo leta 2011, z njim pa je bila ustanovljena Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev. Obstoj nadnacionalnega regulativnega organa se je izkazal za učinkovito rešitev, ki s svojo regulacijo in nadzorom zagotavlja hitrejšo integracijo trga. V Agenciji sodelujejo vse države članice prek svojih predstavnikov iz nacionalnih regulativnih organov. Ker ti nacionalni organi sprejemajo oziroma sodelujejo pri sprejemanju energetske zakonodaje držav članic, lahko odločitve, ki jih Agencija sprejme, učinkovito prenesejo v zakonodajo svojih držav. Sodelovanje teh predstavnikov v odboru regulatorjev omogoča tudi dober pretok informacij »od spodaj«. Predstavniki Agenciji namreč lahko neposredno poročajo o težavah, ki nastajajo glede implementacije energetske zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo in o drugih konkretnih težavah, ki se na posameznih trgih teh držav pojavljajo. Agencija lahko na takšna stanja hitro reagira in v sodelovanju s Komisijo sprejme ustrezne ukrepe za rešitev te problematike. Agencija bdi nad izvajanjem evropske zakonodaje in transparentnostjo trga, sodeluje z različnimi organi pri sprejemanju njihovih temeljnih aktov ter v sodelovanju z drugimi institucijami EU sprejema akte in opravlja druge naloge, ki jih te institucije določijo za ključne glede poglobitve integracije energetskega trga. Slednje dosega na takšen način, da podaja mnenja, priporočila in sprejema neobvezujoče smernice. V hitro spreminjajočem se energetskem trgu spremlja stanje na trgu in sodeluje ter spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in raznimi institucijami EU. Posebej pomembno vlogo ima Agencija prav v zadnjem času. EU si je zadala cilj, da do leta 2014 vzpostavi notranji energetski trg. Kot sem omenila, je ravno Agencija zadolžena za spremljanje stanja na trgu in lahko predlaga ukrepe, ki bi pozitivno vplivali na vzpostavitev notranjega trga. Tudi ko bo EU dosegla popolno vzpostavitev notranjega energetskega trga pa to ne bo pomenilo, da bo postala vloga Agencije na energetskem trgu manj pomembna. Prepričana sem, da bo Agencija z razvojem notranjega trga EU dobivala čedalje pomembnejšo funkcijo. Dobro delovanje energetskega trga je namreč ključ do bolj konkurenčnega in hitro razvijajočega se gospodarstva EU. Vedno bolj zaskrbljujoča so tudi vprašanja povezana z varovanjem okolja. EU v svojih srednje in dolgoročnih strategijah načrtuje intenzivno dekarbonizacijo. Že sedaj smo priča prvim korakom, ki jih skuša EU doseči za bolj okolju prijazen energetski sistem, saj ta nameni veliko nepovratnih sredstev iz svojega proračuna ravno za ta namen. Kljub hitrejšim premikom zadnjega časa na tem področju se spremembe odvijajo prepočasi, da bi lahko dosegli izpolnitve strategij EU. Predvsem Agencija, v sodelovanju z drugimi energetskimi regulatorji, bo morala tukaj najti pot, da se bo EU približevala tem ciljem hitreje. Posledica politike EU je vidna v vsakdanjem življenju. Priča smo namreč množični gradnji objektov z vgrajenimi tehnologijami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Takšne tehnologije za proizvodnjo električne energije so dostopne skoraj vsakomur, kar spodbuja drobljenje energetskega proizvodnega trga. Ravno te spremembe na energetskem trgu so pripeljale do novih problemov glede nadzora. Nadziranje nad včasih monopolno dejavnostjo je bilo mnogo manj zahtevno, kot je to danes. Agencija zato ves čas išče poti, kako bi izboljšala učinkovitost svojega nadzora. Menim, da se bo za ta namen morala še intenzivneje povezati z operaterji prenosnih sistemov, nacionalnim regulativnim organom pa določiti dodatne zadolžitve.
Keywords: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ACER, Evropska unija, notranji trg Evropske unije z električno energijo, notranji trg Evropske unije z zemeljskim plinom, regulativni organi, odbor regulatorjev, odbor za pritožbe, direktor, upravni odbor
Published: 06.02.2014; Views: 1014; Downloads: 124
.pdf Full text (454,54 KB)

5.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJA
Nina Majcen, 2016, master's thesis

Abstract: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe. Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Keywords: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Published: 24.10.2016; Views: 2419; Downloads: 365
.pdf Full text (1017,11 KB)

6.
Primerjalnopravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Evropski uniji in Veliki Britaniji
Petra Frešer, 2017, master's thesis

Abstract: Delniška družba je pravnoorganizacijska oblika kapitalske družbe, ki ima svoj kapital razdeljen na delnice. Kot pravna oseba upnikom odgovarja z vsem svojim premoženjem, delničarji pa za obveznosti družbe upnikom ne odgovarjajo. Ker je pravna oseba potrebuje organe upravljanja. Upravljanje družb je tradicionalno opredeljeno kot sistem, s katerim se družbe vodijo in obvladujejo, prav tako pa vključuje vrsto povezav med vodstvom družbe, odbori, delničarji in drugimi zainteresiranimi stranmi. Tako kot v slovenski zakonodaji, je tudi v primerjalni korporacijski zakonodaji opazno povečevanje števila opcijskih modelov, torej modelov, ki družbam omogočajo avtonomno izbiro med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja. K temu razvoju je pomembno prispevala Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 o statutu evropske delniške družbe (Societas Europea - SE), ki je države članice prisilila, da družbam, organiziranim kot SE, zagotovijo možnost izbire med obema sistemoma. V Sloveniji je od ZGD-1 dalje omogočena avtonomna izbira med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja tako za nacionalne delniške družbe kot za SE, Velika Britanija pa za nacionalne delniške ureja obvezen enotirni sistem upravljanja. Avtorica v magistrskem delu analizira in primerja pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavi ureditev enotirnega sistema upravljanja normirano v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o ustanovitvi Evropske delniške družbe. Podrobno predstavi ugotovitve slovenske in britanske teorije, ter evropsko ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikaže skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma, ter sistemom upravljanja določenim na ravni Evropske unije.
Keywords: korporativno upravljanje, enotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni direktorji, neizvršni direktorji, Zakon o gospodarskih družbah, Companies Act 2006, Uredba Sveta 2157/2001
Published: 13.12.2017; Views: 616; Downloads: 156
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
Kompetenčni profili na klubu študentov kranj
Maša Trilar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes so kompetence naša največja prednost, ki jo lahko imamo pred drugimi. So izkaz našega znanja, sposobnosti in spretnosti. V diplomskem delu smo preučevali pomembnost kompetenc po mnenju aktivistov v Klubu študentov Kranj z namenom izdelave kompetenčnih profilov za Upravni odbor. V teoretičnem delu smo predstavili kompetence na splošno. Našteli smo elemente kompetenc in njihove ravni, prav tako smo se ukvarjali s kompetencami posameznika in kompetencami organizacije. Preučili smo kompetenčne modele, katere štiri poznamo in kako se ti modeli povežejo v kompetenčni profil. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med aktiviste Kluba študentov Kranj, ocenjevali, kako pomembne se jim zdijo kompetence članov Upravnega odbora. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na pet delov. Najprej smo predstavili populacijo, splošne kompetence Upravnega odbora, kompetence, specifične za posamezno mesto v Upravnem odboru, pomembnost kompetenc pri volitvah v Upravni odbor in nazadnje pustili prostor za predloge anketiranih, katere kompetence bi poleg naštetih še bile pomembne za delovanje Upravnega odbora. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo sestavili kompetenčne profile za Upravni odbor Kluba študentov Kranj.
Keywords: kompetence, kompetenčni profil, Klub študentov Kranj, Upravni odbor
Published: 15.01.2020; Views: 27; Downloads: 4
.pdf Full text (1,48 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica