| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIČNI VIDIKI SOCIALNE SPREJETOSTI OSNOVNOŠOLSKIH UČENCEV
Urška Aram, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncept socialne sprejetosti v povezavi z različnimi dimenzijami samopodobe in vedenja na spletnih socialnih omrežjih (konkretneje Facebooku). Bolj specifično me je zanimalo, kako se učenci različnih sociometričnih skupin razlikujejo v samopodobi, povprečni oceni in uporabi Facebooka. Dodatno sem preverila, ali se bodo pokazale razlike v oceni socialne sprejetosti učenca v razredu, ki so jo ocenjevali trije različni ocenjevalci: učenci sami, učitelji in vrstniki. Na koncu je bilo preverjeno še, katera izmed spremenljivk je najboljši prediktor povprečne ocene v prejšnjem šolskem letu. V raziskavi so sodelovali učenci (n = 556) od šestega do devetega razreda šestih slovenskih osnovnih šol in 25 učiteljev, ki so s temi učenci v vsakdanjem stiku. Splošna, socialna in učna samopodoba je bila merjena z Vprašalnikom samopodobe (The Self Description Questionnaire – II), vedenje učencev na spletu pa sem preverila z Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (Facebook Intensity Scale). Stopnjo socialne sprejetosti posameznega učenca v razredu sem preverila s sociometrično preizkušnjo s pozitivnim in negativnim kriterijem, drugo mero socialne sprejetosti so podali učitelji (na 4-stopenjski lestvici socialne sprejetosti), tretjo oceno pa je predstavljala učenčeva samoocena. Na koncu sem pridobila še podatek o zaključeni oceni treh predmetov. Rezultati so pokazali, da se učenci različnih sociometričnih skupin razlikujejo v vseh preverjanih spremenljivkah; največje razlike v primerjavi z drugimi skupinami so se pokazale pri sociometrično zavrnjenih učencev, kar jih uvršča med skupino z največ rizičnimi posamezniki. Njihovih socialnih primanjkljajev se zavedajo sošolci, učitelji in oni sami. Rezultati so pokazali negativno povezavo med časom, ki ga učenec preživi na Facebooku, in povprečno oceno. Pomembni prediktorji povprečne ocene so zraven časa na Facebooku tudi učna in socialna samopodoba ter socialna preferenčnost.
Ključne besede: učenci, sociometrična preizkušnja, različne mere socialne sprejetosti, samopodoba, uporaba Facebooka
Objavljeno: 12.01.2015; Ogledov: 1239; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (990,55 KB)

2.
POVEZANOST UPORABE FACEBOOKA S SAMOSPOŠTOVANJEM IN SUBJEKTIVNIM BLAGOSTANJEM
Anita Žerjav, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni namen pričujoče magistrske naloge je bil raziskati, kako se uporaba Facebooka povezuje s samospoštovanjem in subjektivnim blagostanjem uporabnikov. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 273 udeležencev. Povprečna starost udeležencev je 22, v razponu od 19 do 35 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka FBIS, vprašalnik Tipi uporabe Facebooka (Facebook usage types), vprašalnik Socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison), Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja RSES. Osrednja ugotovitev je, da posamezniki, ki bolj intenzivno uporabljajo Facebook, naredijo več socialnih primerjav. Izkazalo se je tudi, da imajo posamezniki, ki pogosteje sodelujejo v procesu socialne primerjave navzgor, nižje samospoštovanje, vendar pa se ni izkazalo, da imajo posamezniki, ki pogosteje sodelujejo v procesu socialne primerjave navzdol, višje samospoštovanje. Rezultati večinoma niso nakazovali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da ni povezanosti med intenzivno uporabo Facebooka in samospoštovanjem. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med pasivno uporabo Facebooka, samospoštovanjem ter subjektivnim blagostanjem. Aktivna uporaba Facebooka se pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem, medtem ko s samospoštovanjem ne korelira statistično pomembno.
Ključne besede: samospoštovanje, subjektivno blagostanje, socialna primerjava, uporaba Facebooka
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 869; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (859,48 KB)

3.
FACEBOOK IN PARTNERSKI ODNOSI: Vloga uporabe Facebooka in stilov navezanosti v partnerskih odnosih pri izražanju in doživljanju ljubosumja na Facebooku
Neja Fermišek, 2016, magistrsko delo

Opis: Popularnost Facebooka je v zadnjih nekaj letih izrazito narastla, vendar kljub temu njegov vpliv na partnerske odnose še zmeraj ostaja relativno neraziskan. Magistrsko delo ugotavlja, kako je uporaba Facebooka povezana z ljubosumjem in nadzorom partnerja na Facebooku ter z zadovoljstvom v samem partnerskem odnosu. Ker pa je romantična ljubezen proces navezanosti, se nam je prav tako zdelo pomembno, da v empiričnem delu raziščemo povezavo med različnimi stili navezanosti in ljubosumjem na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 490 oseb (94 moških in 396 žensk), starih med 17 in 55 let, ki so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka – FBI, Vprašalnika medosebnih odnosov – RQ, Vprašalnika navezanosti v bližnjih odnosih – ECR-R, Lestvice ljubosumja na Facebooku – FJS ter Lestvice ocene partnerskega odnosa – RAS. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in ljubosumje na Facebooku pozitivno povezana. Tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo do 30 minut, so izražali nižjo stopnjo ljubosumja kot tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo več kot 60 minut. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Ljubosumje in nadzor partnerja na Facebooku sta se izkazala za močno pozitivno povezana. Rezultati analize so med drugim pokazali, da je zadovoljstvo v partnerskem odnosu negativno povezano z ljubosumjem na Facebooku, medtem ko med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in intenzivnostjo uporabe Facebooka ni povezave. Pri stilih navezanosti in ljubosumju na Facebooku smo ugotovili, da so osebe višje na lestvici ljubosumja na Facebooku kot prevladujoči stil navezanosti pogosteje izbrale enega izmed ne-varnih stilov (plašljivo-izogibajoč, preokupiran), v primerjavi z osebami nižje na lestvici ljubosumja, ki so za prevladujoči stil najpogosteje izbrale varen stil navezanosti. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in partnerskih odnosov v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: partnerski odnosi, ljubosumje, stili navezanosti, varen stil, plašljivo-izogibajoč stil, preokupiran (ambivalenten) stil, odklonilno-izogibajoč stil, uporaba Facebooka, nadzor partnerja na Facebooku, zadovoljstvo v partnerskem odnosu
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Odnos med različnimi vidiki uporabe facebooka in samopodobo pri srednješolcih
Sanja Rajšp, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi razširjene uporabe interneta in njegovega hitrega razvoja postajajo med mladimi vse bolj priljubljena in obiskana spletna družbena omrežja, med katerimi prevladuje Facebook. Za boljše razumevanje doživljanja mladostnikov in njihovega vedenja v socialnem okolju je pomembno proučiti tudi uporabo spletnega družbenega omrežja Facebook pri mladostnikih v povezavi z njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se navezali na razvoj samopodobe v mladostništvu, predstavili spletna družbena omrežja in se osredinili na Facebook, pozneje pa še dodatno osvetlili povezanost posameznih mer uporabe Facebooka in samopodobe pri mladostnikih. Namen tega magistrskega dela je bil (a) empirično preveriti, kateri so najpogostejši motivi za uporabo Facebooka, (b) raziskati odnos med pogostostjo uporabe Facebooka in zaključnimi ocenami, (c) preveriti, ali med posameznimi merami uporabe Facebooka in tremi dimenzijami samopodobe (splošna, zunanji videz in odnos z vrstniki) obstajajo pomembne povezave, in (d) ugotoviti, v kolikšni meri posamezne mere uporabe Facebooka in motivi za njegovo uporabo napovedujejo tri v raziskavo vključene dimenzije samopodobe pri srednješolcih. Izsledki raziskave na vzorcu slovenskih srednješolcev so pokazali, da je najpogostejši motiv za uporabo Facebooka socialna povezanost in da se dimenzije čustvena navezanost na Facebook, število prijateljev ter število prejetih všečkov na Facebooku pomembno pozitivno povezujejo z vsemi tremi v raziskavo vključenimi dimenzijami samopodobe. Dimenziji pogostost uporabe Facebooka in število prejetih komentarjev na Facebooku se pomembno pozitivno povezujeta le z eno od dimenzij samopodobe, in sicer z odnosom z vrstniki. Nekatere izmed mer uporabe Facebooka so se izkazale tudi kot pomembni napovedniki posameznih dimenzij samopodobe.
Ključne besede: uporaba Facebooka, dimenzije samopodobe, srednješolci, motivi za uporabo Facebooka, učna uspešnost.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 579; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Promocija zdravega načina življenja na Facebooku v povezavi s samopodobo, samospoštovanjem in zadovoljstvom z življenjem
Simona Kapl, 2017, magistrsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 370; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja Facebook
Doris Brdnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici