| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izključitev delničarja iz d.d. in družbenika iz d.o.o.
Nace Novak, 2017, magistrsko delo

Opis: Izključitev delničarja iz delniške družbe in družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo je omogočena s strani Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja, medtem ko družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo pušča več svobode pri odločanju kdaj in kako je lahko družbenik iz družbe izključen. ZGD-1 za obe kapitalski družbi določa izključitev v primeru, če delničar oziroma družbenik nepravočasno vplača osnovni kapital. Gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja, kot tudi družbenika. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev pa je mogoča zgolj v primerih, če je družbenik o tej možnosti seznanjen že pred prevzemom delnic. ZGD-1 pa celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj devetdeset odstotkov delnic lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Družba z omejeno odgovornostjo nima tako strogih določb glede možnosti izključitve družbenika. V primeru d.o.o. je omogočeno, da se izključitev družbenika uredi že s samo družbeno pogodbo. Družbena pogodba lahko ureja tako pogoje, postopek, kot tudi posledice izključitve. Neglede na družbeno pogodbo pa je izključitev družbenika vedno mogoča tudi po sodni poti na način, ki ga določa ZGD-1.
Ključne besede: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, družbena pogodba, kaduciteta.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1491; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (657,67 KB)

2.
Odkupljiva delnica - umik lastnih delnic in prisilni umik delnic po slovenskem pravu v primerjavi z razveljavitvijo odkupljivih delnic po angleškem pravu
Marko Kosmač, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem, po uvodni predstavitvi delnice, primerjal slovensko ureditev dopustnega pridobivanja lastnih delnic in njihovega umika ter prisilni umik delnic z odkupom in razveljavitvijo odkupljivih delnic v angleškem pravu. Ker področje lastnih in odkupljivih delnic ureja tudi evropska zakonodaja in ji v delu urejanja lastnih delnic naša domača zakonodaja sledi, sem v nalogi predstavil tudi osnovna izhodišča evropske ureditve lastnih in tudi odkupljivih delnic. Menim namreč, da ocena o tem, ali naše pravo pozna podoben korporacijskopravni institut, kot so odkupljive delnice v angleškem pravu, in ali je smiselno razmišljati o tem, da se navedena pravila vnesejo v naš pravni red, ni mogoča brez predstavitve osnovnih pravil lastnih in odkupljivih delnic po obravnavanih treh pravnih območjih. Na podlagi analize pravil slovenskega in angleškega ter evropskega prava sem prišel do zaključka, da se institut prisilnega umika delnic po našem pravu močno približa institutu odkupljivih delnic po angleškem. Ne glede na to pa ne moremo zaključiti, da sta ena in ista stvar. Če bi bilo namreč tako, potem evropska ureditev, ki jo bom v nalogi v izhodiščih predstavil, ne bi poznala in urejala obeh institutov, to je prisilnega umika delnic in tudi odkupljivih delnic. Kljub podobnosti ureditve prisilnega umika delnic po našem pravu in odkupljivih delnic po angleškem pa so med njima razlike, ki zmanjšujejo uporabnost pravnega instituta prisilnega umika delnic, če ga ocenjujemo z vidika uporabnosti odkupljivih delnic, kot jih pozna angleško pravo. Prepričan sem, da bi bila uvedba instituta povečanja osnovnega kapitala družbe z izdajo odkupljivih delnic v slovenskem pravu oziroma podrobnejša pravna ureditev prisilnega umika delnic po sedanji ureditvi dobrodošla. Zato je moj zaključek v magistrski nalogi ta, da glede na to, da so lahko odkupljive delnice za potencialne denarne vlagatelje bistveno bolj zanimive kot pa navadne neodkupljive in da dajejo imetniku drugače kot obveznice za čas njihove veljavnosti (trajanja) možnost sodelovanja na skupščini družbe in s tem pri njenem upravljanju, ne vidim posebne bojazni, da ne bi bile v praksi dobro sprejete. Dopuščam tudi sklep, da prisilni umik delnic, kot je zdaj predviden in urejen v ZGD-1, povsem zadostuje in da posebne ureditve odkupljivih delnic ne potrebujemo, vendar menim, da podobnosti med institutoma sicer obstajajo, a po pregledu in predstavitvi angleške ureditve odkupljivih delnic nikakor ne moremo izključiti možnosti za dograditev naše pravne ureditve. Ureditev prisilnega umika delnic v ZGD-1 namreč ni nujno zadostna, da bi lahko sklenili, da so odkupljive delnice pri nas pravno dopustne in v zakonu urejene. Če namreč želimo doseči bistveni namen odkupljivih delnic, torej da družba z »začasnim« povečanjem osnovnega kapitala angažira potrebna denarna sredstva z izdajo odkupljivih delnic in s sprejetjem tudi morebitnih novih delničarjev v svojo lastniško in posledično upravljavsko strukturo, potem je nomotehnična dodelava ZGD-1 nujna, saj bi razširila krog različnih možnosti izdaje tovrstnih delnic, ki bi bile za investitorje zadosti zanimive.
Ključne besede: Odkupljiva delnica, lastna delnica, umik lastnih delnic
Objavljeno v DKUM: 09.06.2016; Ogledov: 1353; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (940,55 KB)

3.
Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic ter varstvo upnikov in delničarjev
Janez Vončina, 2014, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic predstavlja poleg rednega in poenostavljenega zmanjšanja samostojen način zmanjšanja osnovnega kapitala delniške družbe. Posebnost tega načina je v specifični korporacijskopravni operaciji – umiku delnic, ki pomeni razveljavitev korporacijskih (članskih) pravic iz umaknjenih delnic. Ločevati je treba dve osnovni modaliteti umika delnic – umik pridobljenih lastnih delnic in prisilni umik delnic. Ureditev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v slovenskem pravnem redu (ZGD-1) je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2012/30/EU ter se v pretežnem delu oslanja na rešitve nemške pravne ureditve (AktG). Gre za strokovno zelo zahtevno proceduro, v katero so vtkane stroge formalne in materialnopravne predpostavke. Te so zlasti odraz težnje po varovanju pravno priznanih interesov dveh poglavitnih interesnih skupin – delničarjev in upnikov. Interesi teh deležnikov so namreč pri umiku delnic najbolj na preizkušnji. Analiza postopkov zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v slovenski pravni ureditvi, s posebnim poudarkom na preučitvi varstva delničarjev in upnikov, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic, umik delnic, umik delnic s pridobitvijo, prisilni umik delnic, lastne delnice
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 3757; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (919,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici