| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE
Uroš Ačko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto deionizirana voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov — je skoraj kemično čista voda. Za pripravo deionizirane vode se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter elektrodeionizacija. V praktičnem delu sem opisal celotno delovanje pilotne naprave z omenjenimi tehnologijami, ter sodeloval pri opravljanju fizikalno-kemičnih meritev na napravi z različnimi vodnimi viri. Opravil se je tudi teoretični izračun padca tlaka na membrane in primerava z izmerjenimi. Prikazan je pojav mašenja membrane za ultrafiltracijo ter izračun dodatne upornosti Rc.
Ključne besede: membranske tehnologije, ultrafiltracija, reverzna osmoza, flitriranje, membrana, elektrodeionizacija, ionski izmenjevalci, mehčanje vode, deionizacija, prevodnost, deionizirana voda
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2502; Prenosov: 508 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

12.
Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane
Manja Kurečič, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Cilj naloge »Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane« je bil sintetizirati nanokompozitni hidrogel z vključenimi nanodelci mineralov glin v porah PP membrane s sposobnostjo razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. V raziskavi smo uporabili organsko modificirane montmorilonit delce (O-MMT), katerih poglavitna lastnost je velika aktivna površina, ki jo dosežemo ob interkalaciji oz. eksfoliaciji silikatnih plasti delcev v hidrogelni matrici. Raziskava je bila razdeljena v tri sklope; Prvi del je zajemal študij lastnosti hidrofobnih delcev dispergiranih v vodi z namenom doseganja stabilne vodne disperzije. Pri tem smo uporabili neionski polisaharidni površinsko aktivni sistem na bazi inulina, za izboljšanje omakalnih sposobnosti delcev glin in izboljšanje njihove sposobnosti dispergiranja v vodnih sistemih. Disperzijam O-MMT različnih koncentracij površinsko aktivnega sredstva smo določali elektrokinetične lastnosti, velikosti delcev in stabilnost disperzije. O-MMT delcem obdelanim s površinsko aktivnim sredstvom smo določali hidrofilno-hidrofoben značaj in strukturo z medoto malokotnega rentgenskega sipanja. V drugem delu smo UV polimerizirali nanokompozitni hidrogel s vključenimi O-MMT nanodelci, pri čemer smo uporabili N-isopropilakrilamid kot monomer ter N,N-metilenbisakrilamid kot zamreževalec. Pri tem smo spremljali vpliv deleža zamreževalca in vključenih nanodelcev v nanokompozitu na stopnjo zamreženja in na stopnjo nabrekanja nanokompozitnega hidrogela. S pomočjo FT-IR spektroskopije smo določili mehanizem polimerizacije in zamreženja hidrogela in z metodo malokotnega rentgenskega sipanja interkalirano/eksfoliirano strukturo delcev v nanokompozitu. Učinkovitost nanokompozitnega hidrogela smo določili s stopnjo adsorbcije kislega barvila C.I. Acid Orange 33 s pomočjo UV/VIS spektroskopije. Proučili smo vpliv pH barvne raztopine, konc. barvila, časa, in deleža O-MMT delcev v nanokompozitu na stopnjo adsorbcije barvila. V tretjem, zadnjem delu smo in-situ polimerizirali nanokompozitni hidrogel v porah hidrofobne polipropilenske (PP) membrane. Za doseganje popolne prekritosti por PP membrane s polimeriziranim nanokompozitnim hidrogelom smo raziskali vpliv različnih postopkov omakanja na delež gela v membrani in hidrofilno/hidrofobni značaj membrane. Sposobnost sintetizirane nanokompozitne PP membrane za razbarvanje raztopine kislega barvila C.I. Acid Orange 33 smo določali z ultrafiltracijo. Raziskave so pokazale, da ima koncentracija PAS velik vpliv na pripravo stabilne vodne disperzije O-MMT delcev. Z uporabo stabilne disperzije O-MMT delcev dobimo razplasteno strukturo nanokompozitnega hidrogela, ki je sposoben adsorbiranja kislega barvila Acid Orange 33. Z višanjem koncentracije delcev v nanokompozitnem hidrogelu se viša stopnja adsorpcije barvila. Z in-situ polimerizacijo smo uspešno pripravili nanokompozitno membrano s vključenimi O-MMT delci razplastenimi v hidrogelni matrici, kar izboljša filtracijsko sposobnost PP membrane za 80%.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plasteni silikati, montmorilonit, nanokompozitni hidrogeli, PP membrana, adsorpcija barvil, lastnosti koloidnih sistemov, ultrafiltracija
Objavljeno: 19.08.2011; Ogledov: 2093; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

13.
OBDELAVA ODPADNIH VODA IZ MESNO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE Z ULTRAFILTRACIJO
Anemari Grabušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju možnosti čiščenja odpadnih voda iz mesno-predelovalne industrije z ultrafiltracijsko (UF) laboratorijsko napravo s keramično membrano. Z omenjeno napravo smo želeli izboljšati kakovost odpadne vode z namenom, da bi jo lahko uporabili kot tehnološko vodo (hladilno in čistilno vodo). Tako bi znižali stroške taks, ki jih podjetje plačuje za odvajanje v javno kanalizacijo. Pri procesu UF s keramično membrano smo proučevali gostoto volumskega toka odpadne vode v odvisnosti od transmembranskega tlaka (TMP) in hitrost pretoka v odvisnosti od časa obratovanja pri različnih obratovalnih tlakih in pH-vrednost. Iz rezultatov obratovanja UF laboratorijske naprave smo določili mehanizem mašenja keramične membrane glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi odpadne vode z ultrafiltracijo smo spremljali fizikalne in kemijske parametre: pH-vrednost, temperaturo, prevodnost, motnost, kemijsko in biokemijsko potrebo po kisiku, določevali količino suspendiranih snovi, težkohlapnih lipofilnih snovi, proteinov, amonijev dušik in celotni fosfor. Ugotovili smo, da z UF laboratorijsko napravo učinkovito znižamo koncentracije vseh komponent odpadnih voda iz mesno-predelovalne industrije in tako vode po čiščenju ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007).
Ključne besede: mesno-predelovalna industrija, odpadne vode, ultrafiltracija, keramične membrane, mašenje in čiščenje membran, učinkovitost čiščenja.
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 1997; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

14.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2755; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

15.
ULTRAFILTRACIJA OLJNO-VODNE EMULZIJE Z MEMBRANO IZ POLIAKRILONITRILA
Jožica Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na čiščenju oljno-vodnih emulzij z ultrafiltracijsko (UF) napravo in uporabo membrane iz poliakrilonitrila (PAN). Cilj raziskovalnega dela je bil preučiti medsebojni vpliv štirih različnih faktorjev (koncentracije olja v emulziji, pH, tlaka in količine soli NaCl) na treh nivojih. Tako smo določili kombinacijo optimalnih obratovalnih pogojev, s katerimi dosežemo čim večjo gostoto volumskega toka permeata in čim manjšo zamašitev por v membrani. Za načrtovanje poskusov smo uporabili Taguchijevo metodo, s katero zmanjšamo število potrebnih eksperimentov. Uporabili smo tudi analizo variance (ANOVA), s katero smo ocenili delež vpliva procesnih parametrov na vrednost optimizacijskega kriterija, v našem primeru je to bila gostota volumskega toka permeata. Za vsak poskus smo si pripravili modelno oljno-vodno emulzijo, ki se uporablja v kovinsko-predelovalni industriji. S pomočjo vseh meritev in rezultatov analiz smo določili učinkovitost posameznih komponent pri določenih pogojih obratovanja. Rezultati so pokazali, da smo najvišjo gostoto volumskega pretoka dosegli pri pH=9, koncentracijo olja, φ 0,5 (v/v%), tlaku, p = 3 bar in koncentraciji soli, γ 1g/L NaCl. Mašenje smo določili na podlagi izračunov znižanja gostote volumskega toka in indeksa mašenja (MFI). Na mašenje membrane najbolj vpliva koncentracija oljno-vodne emulzije.
Ključne besede: polimerna membrana, hladilno mazalno sredstvo, ultrafiltracija, Taguchijeva metoda, ANOVA
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1484; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

16.
NAČRTOVANJE EKSPERIMENTOV ULTRAFILTRACIJE RAZTOPINE HLADILNO-MAZALNEGA SREDSTVA
Monika Petek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo povzema rezultate raziskave, ki je temeljila na optimizaciji procesa ultrafiltracije oljno-vodnih emulzij iz kovinsko-predelovalne industrije s polimerno membrano. Namen dela je bil proučiti medsebojni vpliv štirih različnih procesnih parametrov (tlaka, koncentracije olja v emulziji, pH in temperature) na treh različnih nivojih (nizkem, srednjem in visokem). Prav tako smo želeli določiti kombinacijo obratovalnih pogojev, pri katerih bi gostota volumskega toka bila čim večja. Poskuse smo načrtovali s Taguchijevo metodo, ki zmanjša število potrebnih eksperimentov, z analizo variance (ANOVA) pa smo ocenili delež vpliva posameznega procesnega parametra na gostoto volumskega toka. Namen raziskave je bil tudi določiti prevladujoči mehanizem mašenja polimerne membrane s študijo modelov po Hermi-ji. Na podlagi kemijskih analiz modelne raztopine in permeata, s katerimi smo določali kemijsko potrebo po kisiku (KPK) in koncentracijo olj, smo ovrednotili učinkovitost odstranjevanja omenjenih komponent. Najvišjo gostoto volumskega toka smo dosegli pri najvišjem obratovalnem tlaku, p = 4,5 bar, najnižji koncentraciji olja v modelni raztopini, φ = 0,5 % (v/v), alkalnem pH, pH = 9, in srednji temperaturi, T = 35 °C. Prevladujoči mehanizem mašenja membrane je bil filtrni kolač. Učinkovitost odstranjevanja KPK je bila najvišja pri najnižjem tlaku, koncentraciji 1,5 % (v/v), alkalnem pH in najvišji temperaturi, učinkovitost odstranjevanja olj pa prav tako pri najnižjem tlaku, vendar najvišji koncentraciji, neutralnem pH in srednji temperaturi.
Ključne besede: Ultrafiltracija, polimerna membrana, oljno-vodne emulzije, Taguchijeva metoda, modeli mašenja membran po Hermi-ji.
Objavljeno: 30.10.2012; Ogledov: 1664; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

17.
ZNIŽEVANJE KPK PREDČIŠČENIH OLJNO VODNIH EMULZIJ Z ADSORPCIJO
Barbara Sitar, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo čistili odpadne oljno vodne emulzije (OOE) in odpadne oljno vodne emulzije, ki so bile predčiščene z ultrafiltracijo ali z uparjanjem. Cilj naloge je bil odstraniti organske snovi iz emulzij do take mere, da bo kakovost pod predpisano mejno vrednostjo, v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Vzorce smo čistili z adsorpcijo na aktivnem oglju (PAC). Pri čiščenju emulzij, ki niso bile predhodno predčiščene, nismo dosegli želenega znižanja KPK, saj gre za kompleksne emulzije, katerih čiščenje je težavno in zahteva kombinacijo večih metod. Pri adsorpciji predhodno ultrafiltriranih emulzij prav tako nismo dosegli želene mejne vrednosti. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da lahko samo v odpadnih emulzijah, ki so bile obdelane z uparjanjem pod določenimi pogoji, z adsorpcijo na aktivnem oglju znižamo KPK vrednost pod 120 mg/L O2.
Ključne besede: oljno vodne emulzije, adsorpcija, ultrafiltracija, uparjanje
Objavljeno: 17.10.2012; Ogledov: 1575; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

18.
ČIŠČENJE IN PONOVNA UPORABA ZAMAŠENIH POLIMERNIH MEMBRAN PRI PROCESU ULTRAFILTRACIJE
Petra Novina, 2012, diplomsko delo

Opis: Med naprednejše postopke čiščenja odpadnih oljnih vod sodi uporaba ultrafiltracijskih membran, vendar pa je glavna pomanjkljivost membranskih procesov mašenje membran. V diplomskem delu je prikazan postopek čiščenja ter ponovna uporaba zamašenih polimernih (PAN, GR60PP in UFX-pHt) membran pri procesu ultrafiltracije (UF). Proučevali smo gostoto volumskega toka (J) membran v odvisnosti od vhodnega tlaka (p) in hitrost pretoka (q) v odvisnosti od obratovalnega časa (t) pri različnih vhodnih tlakih. Površinske in strukturne lastnosti membrane pomembno vplivajo na pretok skozi membrano, od tega pa je odvisna tudi zmogljivost filtracijske naprave, zato smo pred in po obdelavi ultrafiltracije ter kemijskem čiščenju membran spremljali naslednje fizikalne parametre: stični kot, pretočni potencial, uporabili pa smo tudi Fourierjevo infrardečo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko spektroskopijo (SEM). Na podlagi vseh analiz smo določili učinkovitost kemijskega čiščenja ter spremembe površinskih lastnosti membran.
Ključne besede: Ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, kemijsko čiščenje, površinske lastnosti.
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1247; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

19.
ZNIŽEVANJE VSEBNOSTI NARAVNIH ORGANSKIH ONESNAŽIL IZ VODE
Žiga Kvar, 2013, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo vpliv predhodne koagulacije površinske vode na učinkovitost ultrafiltracije. Izbrali smo koagulanta PACl in aluminijev sulfat ter dva nova polielektrolita Amerfloc 482 in Amerfloc 487. Dodatek PACl je učinkovitejši, saj smo s skoraj trikrat manjšo količino vodo očistili glede na KPK enako kot z aluminijevim sulfatom. Uporaba samega polielektrolita ni bila uspešna. Najučinkovitejša je kombinacija PACl in Amerfloca 487. Po koagulaciji smo izvajali ultrafiltracijo ter ovrednotili uspešnost predhodne koagulacije glede na pretok vode. Na podlagi meritev smo izračunali ireverzibilno, reverzibilno in celotno mašenje membrane. Ugotovili smo, da je bilo najmanjše ireverzibilno ter celotno mašenje pri 43,2 mg/L PACl v kombinaciji z 0,0218 mg/L Amerfloca 487 pri tlaku 1,5 bara. Pri višjem tlaku je mašenje večje. Iz rezultatov je razvidno tudi, da je celotno mašenje naraščalo z nižanjem pH vrednosti v vzorcu.
Ključne besede: naravne organske snovi, koagulacija, ultrafiltracija, mašenje
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1044; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

20.
Odstranjevanje adsorbljivih organskih halogenov z ultrafiltracijo z micelarnim učinkom iz industrijske odpadne vode
Aleksandra Vinder, 2013, doktorska disertacija

Opis: Neočiščene odpadne vode so pretežni razlog onesnaženja tako površinskih kot podtalnih virov pitnih vod zaradi slabe biološke razgradljivosti, kopičenja v organizmih in sedimentih ter strupenosti za ljudi in okolje. Pri tem zavzemajo pomembno mesto detergenti in tista organska onesnažila, ki s klorom tvorijo adsorbljive organske halogene (AOX). Namen doktorske disertacije je odstranjevanje AOX iz industrijske odpadne vode, ki vsebuje tudi tenzide. Uporabili smo postopek koagulacije kot klasičen fizikalno kemijski postopek za odstranjevanje onesnažil iz odpadnih vod in ultrafiltracijo z micelarnim učinkom (MeUF) kot način čiščenja vod v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Tenzidi imajo namreč sposobnost tvorjenja večjih skupkov (micel) pri dovolj visokih koncentracijah, v katere se solubilizirajo organske molekule, kot so AOX, in se tako zadržijo na ultrafiltracijski membrani. Takšen način čiščenja industrijske odpadne vode je bolj učinkovit v primerjavi z drugimi separacijskimi procesi, ker je mogoče hkrati s tenzidi odstraniti tudi veliko količino organskih in anorganskih nečistoč, ne da bi bilo pri tem potrebno dodajati posebne kemikalije. Koagulacija je bila izvedena na realnih odpadnih vodah z različnimi kombinacijami kovinskih koagulantov in industrijskega flokulanta. Rezultati so pokazali, da je s to metodo mogoče očistiti odpadno vodo do določene stopnje. Tak postopek je ob uporabi klasičnih kovinskih koagulantov cenovno sorazmerno ugoden. Problem pa se pojavi zaradi problematike odlaganja oziroma možnosti uporabe velikih količin oborine, ki se tvori med procesom. V postopku ultrafiltracije je bila raziskava izvedena na modelnih in na realnih vodah, ki so vsebovale določene koncentracije tenzidov, soli, AOX in drugih organskih onesnažil, izraženih kot vrednost KPK. Določili smo korelacije med njimi in postavili matematični model, ki to zvezo zadovoljivo opisuje. Za preučevanje zvez med omenjenimi merjenimi parametri smo uporabili regresijsko analizo, s katero smo ugotavljali vpliv koncentracij anionskih tenzidov, neionskih tenzidov in elektrolitov na odstranjevanje AOX. Za vsako od komponent smo generirali zvezo, ki prikazuje odstranjevanje AOX kot linearno funkcijo koncentracije posamezne komponente. Validacijo enačb smo izvedli z analizo variance. Nazadnje smo generirali linearni model, ki vključuje koncentracije vseh treh komponent, z zaporednim dodajanjem ustreznih koncentracij v model. Rezultati so pokazali, da kaže MeUF velik potencial pri odstranjevanju tenzidov, posebno pa organskih onesnažil kot je AOX. Potrdili smo tezo, da je učinkovitost odstranjevanja AOX na membrani posledica solubilizacije le-teh v notranjost tenzidnih micel in je zato tvorba micel anionskih tenzidov bistvena za učinkovito odstranitev AOX. Z regresijsko analizo smo potrdili, da je nastajanje micel anionskih tenzidov odvisno od več dejavnikov. V linearnih modelih, ki smo jih izdelali za nizke in visoke koncentracije anionskih tenzidov, smo se omejili na dva dejavnika: prisotnost neionskih tenzidov in specifična prevodnost. Oba znižujeta kritično micelno koncentracijo (CMC) anionskih tenzidov, zato je njun vpliv opazen šele takrat, ko se koncentracija anionskih tenzidov približuje svoji vrednosti CMC, torej v modelu z visokimi koncentracijami tenzidov. Prav v tem pa se tudi oba modela med seboj razlikujeta. Zato je potrebno izdelati ločene modele, ki omogočajo napoved, do kolikšne mere je mogoče očistiti določeno odpadno vodo, saj so začetne koncentracije anionskih tenzidov v odpadni vodi najvplivnejše.
Ključne besede: tenzidi, ultrafiltracija z micelarnim učinkom, adsorbljivi organski halogeni, flokulacija/koagulacija, učinkovitost odstranjevanja, regresijska analiza
Objavljeno: 03.01.2014; Ogledov: 2553; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici