| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ZA PRIPRAVO ULTRA-ČISTE VODE
Tomaž Pavlič, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto uporablja ultra čista voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov – je skoraj kemično čista voda. Za pripravo ultra čiste vode se uporabljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter v zadnjem času elektrodeionizacija, ki zamenjuje trenutno uveljavljeno tehnologijo odstranjevanja ionov z ionsko izmenjevalnimi smolami. V eksperimentalnem delu sem opravil meritve na EDI modulu. Glede na podatke sem izračunal masni koeficient prenosa ter Sherwoovodo število ter ga primerjal s teoretičnim.
Ključne besede: deionizacija, elektrodeionizacija, elektrodializa, ionsko izmenjevalne smole, masni koeficient prenosa, membranske tehnologije, mikrofiltracija, reverzna osmoza, Sherwoodovo število, ultrafiltracija, ultra-čista voda
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3208; Prenosov: 540
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

9.
10.
Vpliv obratovalnih pogojev na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno - vodnih emulzij
Janja Križan, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju delovanja komercialne ultrafiltracijske (UF) membrane za čiščenje oljno-vodnih emulzij. Proučevali smo gostoto volumskega toka (ang. flux) skozi UF membrano v odvisnosti od časa pri konstantnem transmembranskem tlaku (TMP) pri ultrafiltraciji oljno-vodnih emulzij z različnimi sestavami in vpliv TMP na gostoto volumskega toka. Iz meritev obratovanja UF pilotne naprave smo določili mehanizme mašenja membran glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi oljno-vodne emulzije smo spremljali naslednje fizikalno-kemijske parametre: prevodnost, pH, motnost, vsebnost Al3+ in Fe2+ ionov, kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ter mineralna olja. Na podlagi rezultatov analiz smo določili učinkovitost čiščenja posameznih komponent. Kljub temu, da se koncentracije vseh komponent bistveno znižajo, ne ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007).
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, učinkovitost
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2151; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici