| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 459
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
De lege lata analiza sprejetih ukrepov v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2
Aleksandra Djošan, 2022, magistrsko delo

Opis: S pojavom epidemije SARS-CoV-2 so bile države širom sveta primorane sprejemati različne politike oz. ukrepe, da bi zajezile širjenje virusa in družbi ponovno omogočile normalno življenje. Ukrepi, ki so bili sprva sprejeti, so bili večinoma zgolj napotki posamezniku za zaščito pred virusom: uporaba maske, razkužila in vzdrževanje primerne medosebne razdalje. S porastom števila okužb in hospitalizacij pa so se začela večja zapiranja držav in tudi uvedba policijske ure. Mednarodne organizacije so pri tem poudarile, da morajo države pri odrejanju ukrepov doseči ravnovesje med varovanjem zdravja in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic. Sprejeti ukrepi morajo biti v skladu z načelom zakonitosti in sorazmernosti ter ne smejo biti diskriminatorni. Namen magistrskega dela je bil preučiti ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotavljalo se je, ali so bili ukrepi ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 sorazmerni s takratnim stanjem v državi in ali so bili v celoti pripravljeni v skladu s pravili pravnega reda. Predstavljeni so pravni izzivi oz. elementi, ki jih mora izpolnjevati ukrep, in bistveni členi Zakona o nalezljivih boleznih. Večji del magistrskega dela predstavljajo ukrepi, sprejeti v prvem in drugem valu, osredotoča pa se predvsem na naslednje tri ukrepe: omejitev gibanja na občine, policijska ura in nošnja mask. V tem delu so predstavljene presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije in mnenja sodnikov oz. pravnikov, podani pa so tudi ostali primeri sodne prakse v povezavi s kršitvijo ukrepov.
Ključne besede: epidemija, covid-19, ukrepi, omejitev gibanja, pravni red, neustavnost, družbena varnost, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno: 24.01.2022; Ogledov: 67; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (556,01 KB)

2.
Avtocestna policija kot odziv na sodobna ogrožanja
Janez Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili novoustanovljeno avtocestno policijo in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo strukturo delovanja in naloge posameznih enot in oddelkov Uprave avtocestne policije. Opravljena je bila tudi primerjava s primerljivimi policijami v svetu in Evropski uniji. Predstavljena in obrazložena so bila najpogostejša kazniva dejanja na avtocestnem omrežju, katera smo ločili na cestni del in na dejanja, ki se pojavljajo na avtocestnih počivališčih. Za oba sklopa kaznivih dejanj so bili predstavljeni tudi statistični podatki za zadnja leta, na podlagi navedenega, pa so bili opredeljeni in predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju. Ugotovljeno je bilo, da je model avtocestne policije razširjen tako v Evropi kot drugod po svetu, slovenski model pa je povzet po nizozemskem, ki sodi med najbolj učinkovite sisteme avtocestnih policij. Trenutno avtocestna policija v Sloveniji deluje z omejenimi resursi, saj obratuje samo Uprava avtocestne policije s svojima dvema oddelkoma in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, še štiri specializirane enote pa so v nastajanju, s predvidenim odprtjem v letu 2022. Pri predstavitvi in analiziranju kaznivih dejanj smo ugotovili, da gre na cestnem delu v večini primerov za tako imenovana kazniva dejanja tihotapljenja, kjer storilci z vozili prevažajo prepovedano drogo, orožje ali ljudi, velikokrat pa se prevažajo tudi z odtujenimi vozili. Na avtocestnih počivališčih pa z naskokom prevladujejo kazniva dejanja tatvin goriva, kar nekaj pa je tudi goljufij, vlomov v vozila in ostalih kaznivih dejanj. S predstavljenimi ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju menimo, da bo avtocestna policija dosegla zastavljen cilj, ki je varna avtocesta skozi Republiko Slovenijo.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, prometna varnost, kazniva dejanja, izboljšanje varnosti, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 07.01.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Posledice Covid-19 na delo in gostoljubnost hotelskega osebja v Termah Čatež, d. d.
Kaja Budič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustavitev javnega življenja zaradi pandemije Covid-19 je močno prizadela celoten turistični sektor, še posebej sektor hotelirstva. V novo nastali situaciji je moralo osebje, ki dela v neposrednem stiku z gosti, prednostno poskrbeti za lastno varnost, za varnost gostov ter obenem ohranjati gostoljubnost do njih. Zaščitni ukrepi so postavili gostinsko osebje pred pomemben izziv: kako ob upoštevanju fizične razdalje, nošenju obraznih mask in drugih zaščitnih ukrepih izkazovati gostoljubja do gostov, ki predstavlja ključni dejavnik za zagotavljanje zadovoljstvo gostov. V empiričnem delu naloge smo raziskovali, kako so varnostni in zaščitni ukrepi v času pandemije Covid-19 spremenili delo in izražanje gostoljubnosti osebja do hotelskih gostov v izbranih hotelih Term Čatež, d. d. Rezultati raziskave so pokazali, da so varnostni in higienski ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe otežili delo osebja, ki vstopa v neposreden stik z gosti in spremenili način izražanja gostoljubnosti do njih. Razkuževanje in zaščitna sredstva za zajezitev okužbe so povzročili določene neprijetne situacije, ki zahtevajo od hotelskega osebja kot tudi od gostov povečano potrpežljivost. Zaradi povečanih konfliktov in preobremenjenosti hotelskega osebja se je pritisk na gostoljubnost je v času pandemije znatno povečal, vendar se kljub neprijaznim delovnim pogojem osebje v hotelih Term Čatež, d. d. prizadeva ohranjati vrednoto gostoljubja in jo izražati hotelskim gostom.
Ključne besede: hotelirstvo, hotelsko osebje, gostoljubnost, pandemija Covid-19, varnostni in higienski ukrepi
Objavljeno: 27.12.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem
Renata Lošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS različica 20. Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6 % bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke ukrepe. Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno: 23.12.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (712,23 KB)

5.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod
Tilen Traven, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno: 20.12.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 0

6.
Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki Britaniji
Tina Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti
Objavljeno: 09.12.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Splošna zavzetost ljudi za izvajanje zaščitnih ukrepov za covid-19
Tjaša Kranjc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti zavzetost in izgorelost ljudi pri izvajanju zaščitnih ukrepov za covid-19. V Sloveniji je bila od 12. marca 2020 do 31. maja 2020 zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom razglašena epidemija. 18. oktobra 2020 pa se je število okužb z novim koronavirusom povečalo, zato je bila ponovno razglašena epidemija, ki je trajala do 15. junija 2021. Z razglasitvijo epidemije se je javno življenje v Sloveniji ustavilo. Za preprečevanje širjenja okužb so v veljavo stopili določeni ukrepi, ki so pripomogli k obvladovanju epidemije, in nekateri izmed njih veljajo tudi po preklicu epidemije. Zavzetost ljudi je ključnega pomena za doseganje ciljev in uspešnosti organizacije ter predstavlja nasprotje izgorelosti, ki se kaže predvsem na čustveni ravni posameznika, kar vodi v depresijo, osamljenost in nezadovoljstvo. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili teoretične osnove in predstavili vprašalnika Utretch Work Engagement Scale for Student (UWES-S) in Maslach Burnout Inventory- Student Survey (MBI-SS). V empiričnem delu smo predstavili lastno raziskavo o zavzetosti in izgorelosti, ki smo jo izvedli s pomočjo prilagojenega UWES-S in prilagojenega MBI-SS vprašalnika. Pri obeh vprašalnikih smo uporabili 7-stopenjsko lestvico od 0 (nikoli) do 6 (vsak dan). Z raziskavo smo ugotovili, da zavzetost po UWES-S vprašalniku ne vpliva na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Prav tako smo ugotovili, da po vprašalniku MBI-SS spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izgorelost. Starejši ljudje so manj cinični in bolj učinkoviti in s tem tudi manj izgoreli pri upoštevanju ukrepov za covid-19.
Ključne besede: epidemija, zaščitni ukrepi, zavzetost, izgorelost
Objavljeno: 07.12.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Vpliv sanacijskih ukrepov na rabo energije in kazalnike energetske učinkovitosti enostanovanjske hiše
Aljaž Prah, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena energetska sanacija hiše starejše gradnje. Gre za stavbo, ki je brez toplotne izolacije in je energetsko neučinkovita. Predstavljena je zakonodaja na področju izdaje in izdelave energetskih izkaznic vključno z metodologijo za izračun energetske učinkovitosti stavb. Izveden je bil preliminarni energetski pregled stavbe z izdelavo računske energetske izkaznice. V sklopu preliminarnega energetskega pregleda objekta so bile s termografsko kamero analizirane kritične točke, ki so v nadaljevanju pripomogle k izbiri najbolj smotrnih sanacijskih ukrepov za izboljšanje kazalnikov energetske učinkovitosti. Ukrepi so bili določeni glede na analizo kazalnikov energetske učinkovitosti ter njihovega vpliva na rabo energije v stavbi. Z izvedenimi sanacijskimi ukrepi se vsi kazalniki energetske učinkovitosti izboljšajo in ustrezajo zahtevam, ki jih določa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Glede na vpliv sanacijskih ukrepov na rabo energije v stavbi so ovrednoteni letni prihranki ter analizirana stroškovna upravičenost predlaganih ukrepov.
Ključne besede: energetska izkaznica, termografija, sanacijski ukrepi, raba energije, kazalniki energetske učinkovitosti, toplotne izgube.
Objavljeno: 03.12.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

9.
Ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa z uporabo vodikovih tehnologij v transportu
Matevž Pavlič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Onesnaževanje okolja in posledično globalno segrevanje je v zadnjih desetletjih postal velik problem. Največji povzročitelj so izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi gorenja fosilnih goriv. V prihodnosti bomo morali delati na ozaveščanju ljudi in spodbujati uporabo alternativnih virov pogonskih goriv, da bomo s tem pripomogli k manjši onesnaženosti planeta, vode in zraka. Na področju prometa bo potrebno pomladiti slovenski vozni park, za vozila na alternativna goriva pa vzpostaviti ustrezno infrastrukturo. V diplomskem delu smo predstavili alternativne vire pogonskih goriv in se še posebno osredotočili na vodik, ki v zadnjem času postaja vroča tema kot pogonsko gorivo osebnih vozil. Podrobneje sta predstavljeni tudi najnovejši vozili, ki ju poganja vodik. Diplomska naloga zajema tudi anketo, ki je bila izvedena prek spleta. V anketi smo preverili poznavanje in uporabo alternativnih goriv. Vprašali smo o pripravljenosti ljudi uporabljati vodik kot alternativni vir pogonskega goriva, če bi s tem zavestno pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti okolja.
Ključne besede: Ogljični odtis, alternativni viri pogonskih goriv, vodik, transport, osebno vozilo na vodik, ukrepi
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (35,66 MB)

10.
Preiskovanje tihotapljenja ljudi
Damjan Apollonio, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava preiskovanje tihotapljenja ljudi s kriminalističnega vidika. V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen termin organizirane kriminalitete, razlike in povezanost med tihotapljenjem ljudi ter trgovino z ljudmi, pravna ureditev tihotapljenja ljudi v Sloveniji, našteti so ključni kriminalistični ukrepi predkazenskega postopka preiskovanja teh specifičnih kaznivih dejanj, t.i. klasični kriminalističnimi ukrepi in prikriti preiskovalni ukrepi, pomen mednarodnega sodelovanja in sodelovanja policije s tožilstvom. V nadaljevanju magistrskega dela je predstavljen empirični del, ki temelji na raziskavi, le-to pa smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki je bila posredovana kriminalistom na državnem in regionalnem nivoju, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi. Z raziskavo smo ugotovili, da med kriminalisti zaposlenimi na državnem in regionalnem nivoju, glede mnenja o pomembnosti dejavnikov klasičnih kriminalističnih ukrepov, kot ukrepov za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlik. Ugotovili smo tudi, da med formalno stopnjo izobrazbe kriminalistov in njihovo oceno dejavnika sodelovanja s tožilstvom na podlagi uredbe, ki po mnenju kriminalistov vpliva ali tudi ne vpliva na uspešnost preiskovanja tihotapljenja ljudi, ne obstaja povezanost v populaciji. Potrdili pa smo, da da med kriminalisti zaposlenimi v policiji manj kot 20 let in več kot 20 let, glede mnenja o pomembnosti dejavnika prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, kot ukrepa za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlike.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, tihotapljenje ljudi, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični ukrepi, prikriti preiskovalni ukrepi, magistrska dela
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici