| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 434
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 0

2.
Biovarnost pri reji prašičev
Jernej Cencič, 2021, magistrsko delo

Opis: V delu so proučeni in pregledani biovarnostni ukrepi pri reji prašičev, vpliv takšnih ukrepov na vnos povzročiteljev bolezni v rejo, kako prenos preprečiti oziroma zmanjšati verjetnost, da bi povzročitelj bolezni lahko bil vnesen v rejo, ter ukrepi, s katerimi se omeji širjenje patogena, ki je že prisoten v reji, in zajezi morebitno škodo. S pregledom in analizo domače in tuje literature je izbran nabor učinkovitih ukrepov, ki je lahko rejcem prašičev v pomoč pri vzpostavitvi reje z visoko stopnjo biovarnosti, pri nadgradnji obstoječih sistemov reje oziroma pri identifikaciji potencialnih pomanjkljivosti in šibkih točk. V delu so predstavljene najpogostejše bolezni v prašičereji in njihov ekonomski vpliv na rejce. Zbrani ukrepi se navezujejo na tveganja, povezana z vozili, ki vstopajo v rejo, fizičnimi preprekami na območju farme, ljudmi, ki na farmi delajo ali jo iz različnih razlogov obiskujejo, zaščitnimi oblačili in obutvijo, prenosom s pomočjo aerosola, vode, krme, gnojevke, nastilja, divjih ali domačih živali, zdravil in vakcin, medicinske opreme in orodja na farmi. Predstavljeni so ukrepi za preprečevanje vnosa pri nabavi novih živali, delu na farmi, transportu, pri izvajanju dejavnosti osemenjevanja, zakola, pri razstavljanju živali na sejmih in razstavah, usmrtitvi živali in ravnanju s trupli. Ugotovitve nakazujejo, da je biovarnost v reji izjemnega pomena za vzdrževanje zdrave populacije živali, dobrega počutja prašičev in produktivnosti. Navedeni krepi so v večji meri preprosti, a učinkoviti. Prihodnje študije bi morale biti usmerjene predvsem v manjše rejce in njihov vpliv pri širjenju bolezni.
Ključne besede: biovarnost, prašičereja, varnost hrane, biovarnostni ukrepi
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (605,72 KB)

3.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja
Sara Slana, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Ključne besede: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

5.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Situacijska prevencija nezakonite trgovine z električnimi in elektronskimi odpadki
Andreja Rožnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Termin električni in elektronski odpadek oziroma e-odpadek opisuje stvari/izdelke, ki v celoti predstavljajo opremo električnega ali elektronskega izvora, ali pa izdelek vsebuje zgolj en del električnega, ali elektronskega izvora, ki ga lastnik zavrže kot odpadek, brez namere po nadaljnji uporabi. Zaradi hitrega razvoja industrije in informacijske tehnologije ter čedalje večje potrošnje, so e-odpadki postali eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. E-odpadki vsebujejo tako vredne elemente (npr. zlato, platina, srebro) kot strupene elemente (npr. kadmij, živo srebro in krom), zato je njihovo razstavljanje in recikliranje na okolju varen način drago. Raziskovalci so ugotovili, da je več kot 80 odstotkov vseh zavrženih e-odpadkov nezakonito poslanih iz razvitih držav v države v razvoju, kjer e-odpadke nezakonito razstavijo delavci v neformalnem sektorju. Slednji z namenom zaslužka od prodaje vrednih elementov, ki jih pridobijo z neustreznim razstavljanjem e-odpadkov, onesnažujejo okolje ter ogrožajo zdravje sebe in drugih ljudi. Razvite države so z namenom preprečevanja nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov v države v razvoju, zaostrile zakonodajo, vendar ni bilo večjega učinka. Z namenom raziskovanja problematike nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov smo preučili in predlagali uporabo ukrepov Clarkovega modela situacijskega preprečevanja kriminalitete, s katerimi bi zniževali nezakonito trgovanje z e-odpadki. Situacijska prevencija raziskuje možnosti za zniževanje priložnosti za storitev posamezne vrste kaznivega dejanja z večanjem tveganja za storitev kaznivega dejanja in hkrati z zniževanjem nagrad. V doktorski disertaciji smo v teoretičnem delu predstavili področje e-odpadkov (terminologija, sestava, zdravstveni in okoljski ter družbeni vplivi e-odpadkov, mednarodna in nacionalna pravna ureditev ter dosedanje ugotovitve) in teorijo situacijskega preprečevanja kriminalitete (pomen, ukrepi in dosedanje ugotovitve). V praktičnem delu smo z uporabo mešanih metod naredili: 1) študijo zaznanih primerov čezmejnih (ne)zakonitih pošiljk e-odpadkov, 2) analizo kaznovalne politike na področju e-odpadkov v Sloveniji, 3) analizo statističnih podatkov ter 4) opravili delno strukturirane intervjuje z različnimi predstavniki (to so: uradni organi, nosilci shem za ravnanje z e-odpadki ter "free riderji" in posamezniki, ki se nezakonito ukvarjajo z razstavljanjem e-odpadkov). »Free riderje« smo povprašali o njihovem ravnanju z e-odpadki, saj ti nimajo podpisane pogodbe za ravnanje z e-odpadki z enim od nosilcev shem za ravnanje z e-odpadki ter predstavljajo sivi trg. Rezultati intervjujev so pokazali, da je v Sloveniji nezakonito trgovanje in pošiljanje e-odpadkov v druge države malo verjetno. Izpostavljena je bila problematika odvzemanje vrednih kovin iz e-odpadkov, ki jih posamezniki prodajo slovenskim podjetjem, katera odkupujejo tovrstne kovine. »Free riderji« so podali zelo površinske odzive in odgovorili, da ustrezno ravnajo z e-odpadki. Kaznovalna politika na področju e-odpadkov je zelo redka. Namreč težko je dokazljiva neposredna onesnaženost okolja ali resno ogrožanje človekovega zdravja, ki neposredno izvira iz neustreznega ravnanja z e-odpadkom ali z nezakonitim pošiljanjem e-odpadkov. Ugotovitve iz praktičnega dela so bile podlaga za prilagajanje ukrepov situacijskega preprečevanja kriminalitete. Za slovenski prostor so uporabni ukrepi: ozaveščanje potrošnikov, redno izvajanje nadzora nad akterji, ki ravnajo z e-odpadki, izobraževanje kadra državnih organov, zagotovitev ustrezno varovanih prostorov za zbiranje in skladiščenje e-odpadkov, poenotenje uradnih evidenc prijavljenih proizvajalcev e-opreme, znižanje cene in večja dostopnost nadomestnih delov za nedelujočo/pokvarjeno e-opremo, znižanje odkupne vrednosti za vredne kovine iz e-odpadkov z namenom odvračanja nezakonitega razstavljanja e-odpadkov.
Ključne besede: električni odpadki, elektronski odpadki, e-odpadki, nezakonito trgovanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, situacijsko preprečevanje, situacijski preventivni ukrepi, doktorske disertacije
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

7.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Varnost na prehodih za pešce na začetkih naselij
Nastja Belak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava varnost pešcev na prehodih za pešce na začetkih naselij. V teoretičnem delu so povzeti pravilniki in zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju infrastrukture za pešce. Predstavljeni so tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ljudi v prometu, in kaj vse vpliva na nastanek prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Na podlagi števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih letih v Sloveniji, je izvedena analiza varnosti pešcev. Podani so predlogi ukrepov, s katerimi se lahko izboljša varnost na prehodih za pešce, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini. V zaključnem delu je na realnih primerih implementirana problematika varnosti prehodov za pešce na začetkih naselij, kjer so bile izmerjene hitrosti vozil in ocenjena stanja prehodov za pešce. Na podlagi izmerjenih podatkov in ocenitvi ostalih dejavnikov so podani primeri ureditve takšnih prehodov za pešce.
Ključne besede: prehodi za pešce, varnost, prometne nesreče, hitrosti, ukrepi
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

9.
Učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja v nekaterih evropskih državah
Brina Kos, 2020, diplomsko delo

Opis: S problematiko brezposelnosti se sooča praktično vsaka država. Pojav, ki označuje ekonomsko-socialno stanje, ko je posameznik zmožen za delo, a ga ne more dobiti, ima posledice na družbo in posameznika, ki so lahko tako ekonomske kot socialne narave. Namen dela diplomskega projekta je predstaviti, kako različne evropske države posegajo na trg dela in tako uravnavajo njegovo delovaje z namenom vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti. V drugem in tretjem poglavju dela so opisani pojmi trga delovne sile, brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja (APZ). Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi trgov delovne sile določenih evropskih držav ter ukrepom in programom APZ, ki se jih določene države poslužujejo. Zaradi precej velikih razlik med stopnjami zaposlenosti in brezposelnosti so bile ciljne države dela diplomskega projekta Slovenija, Češka, Grčija, Nizozemska in Španija. Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so bile vse analizirane države uspešne z vidika kriterijev povečanja stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti s pomočjo ukrepov in programov politike zaposlovanja.
Ključne besede: trg delovne sile, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 120; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Izbruh nCOV 19 in letne olimpijske igre na Japonskem
Jure Hudobivnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izbruh novega korona virusa, Covid-19, je močno pretresel ves svet. V diplomski nalogi smo se osredotočili na čim bolj enostavno razlago osnovnih podatkov o virusu in njegovem izbruhu in predstavili časovnico o tem, kako se je vse začelo in kako se je virus širil.
Ključne besede: korona virus, Covid-19, izbruh, ukrepi, olimpijske igre
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici