| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Vpliv staršev na uspeh športnika
Katja Vizjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes se vse več otrok vključuje v šport, s katerim se začnejo pogosto tudi tekmovalno ukvarjati. Na razvoj in uspešnost otroka-športnika vpliva veliko dejavnikov. Mednje sodi tudi odnos družine do otroka v okviru športnega razvoja. V diplomskem delu se je ugotavljalo, na kakšen način starši vplivajo na razvoj »športne poti« otrok. Pri tem je bila osredotočenost na vplivu emocionalne in materialne podpore staršev. Natančneje se je preverjalo vpliv prenizkih oz. previsokih pričakovanj staršev in tudi vpliv vedenja staršev na športnih tekmovanjih na rezultat otroka. V raziskavi je sodelovalo 50 mladostnikov, starih 10–16 let, ki se s športom ukvarjajo v okviru različnih športnih klubov. Na podlagi zbranih in analiziranih anket je bilo ugotovljeno, da ima večina mladostnikov pri športnem udejstvovanju tako čustveno kot finančno podporo staršev. Starši podporo v večini izkazujejo ne glede na to, ali na športnem tekmovanju otrok izgubi ali slavi zmago. Podpora staršev tako posledično pozitivno vpliva na otroka, ki je tako bolj motiviran za šport, s katerim se ukvarja. Podpora staršev in njihova prisotnost na tekmovanjih sta za otroke pomembni, vendar pa pričakovanja staršev glede športa, s katerim se otrok ukvarja, nimajo bistvenega vpliva na njihov rezultat. Diplomsko delo je lahko koristno za starše, ki želijo na ustrezen način podpirati svoje otroke pri športnem udejstvovanju. Nudi razumevanje o tem, kako lahko starši negativno in kako pozitivno vplivajo na razvoj otroka-športnika ter kdaj njihov vpliv preseže mejo pozitivnega vpliva in otroku ustvarja odpor do športa.
Ključne besede: družina, šport, vpliv staršev, športni uspeh
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Struktura populacije in značilnosti rastišča severne linejevke (Linnaea Borealis L.) v Sloveniji
Sabina Povhe, 2020, magistrsko delo

Opis: Severna linejevka (Linnaea borealis L.) je avto-inkompatibilna klonalna vrsta s cirkumborealno razširjenostjo. V Sloveniji ima samo eno znano rastišče na mrazišču v Soteski pri Bohinju. Zaradi redkosti je bila uvrščena na rdeči seznam Slovenije kot prizadeta vrsta. Kljub visoki stopnji zavarovanosti vrste, raziskav o njenem stanju primanjkuje. V letu 2014 smo celotno rastišče pregledali in določili lokacije posameznih zaplat genetov in rametov. Postavili smo 10 trajnih popisnih ploskev (1 m x 1 m), znotraj katerih smo dve sezoni zapored spremljali cvetenje, plodenje ter rast poganjkov. Na rastišču smo izmerili kemijsko reakcijo (pH) tal ter postavili štiri merilne postaje, ki so 15 mesecev zbirale podatke o temperaturi v tleh, na površini tal ter 12 cm nad tlemi. Peta postaja je bila postavljena v gozd v neposredni bližini rastišča. Popisali smo spremljevalne rastlinske vrste v drevesni, grmovni, zeliščni in mahovni plasti ter za popisane vrste poiskali vrednosti Ellenbergovih indeksov. Linejevka se na rastišču razrašča heterogeno, zaradi česar smo sklepali, da na njem obstajajo mikroklimatske razlike. S popisom rastlinskih vrst na rastišču in na osnovi Ellenbergovih indeksov smo dobili vpogled v abiotske ter biotske razmere rastišča, ki so podobne razmeram na drugih rastiščih te vrste. Glavna razlika je, da linejevka raste pri nas na nižji nadmorski višini v pasu bukovega gozda. Iz podatkov o številu cvetov ter plodov smo izračunali uspeh spolnega razmnoževanja. Linejevka še ni popolnoma izgubila možnosti spolnega razmnoževanja, vendar je uspeh izredno nizek (< 10 %). Slednje v kombinaciji s podatki o razrasti kaže na to, da se vrsta pri nas razmnožuje predvsem klonalno. Z meritvami temperature smo dobili vpogled v mikroklimatske razmere na rastišču ter na potencialni vpliv strukture rastišča na razrast linejevke po njem. Kaže se, da obstoj vrste pri nas pogojuje ravno tamkajšnje mrazišče, ki ji ustvarja ugodno mikroklimo. Zaradi okrnjenega spolnega razmnoževanja je prihodnost populacije severne linejevke v Sloveniji vprašljiva. Z našo raziskavo smo naredili podlago za nadaljnje študije ter sprejemanje naravovarstvenih ukrepov, ki bodo potencialno potrebni za ohranitev vrste pri nas.
Ključne besede: klonalnost, avto-inkompatibilnost, uspeh spolnega razmnoževanja, mikroklima, mrazišče, Soteska pri Bohinju
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

6.
Povezanost učnega uspeha, športne aktivnosti staršev in sedentarnega načina življenja z gibalno učinkovitostjo desetletnikov s podeželja
Kristjan Kmetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti povezanost gibalne učinkovitosti ter sedentarnega življenjskega sloga otrok iz podeželskega okolja. Drugi namen je raziskati povezanost gibalne učinkovitosti z učnim uspehom otrok. Tretji namen pa je ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno dejavnostjo staršev in gibalno učinkovitostjo njihovih otrok. V raziskavi so sodelovali 103 učenci petega razreda iz podeželskih osnovnih šol. S pomočjo testne baterije Športnovzgojni karton smo merili gibalno učinkovitost otrok. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili učenci, smo pridobili podatke o učnem uspehu, času sedenja otrok ter športni dejavnosti njihovih staršev. V magistrski nalogi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo nekaterih osnovnih deskriptivnih statistik ter t-preizkusom za neodvisne vzorce. Povezanosti med gibalno učinkovitostjo otrok s sedentarnim življenjskim slogom nismo potrdili. Raziskava je pokazala, da pri dekletih obstaja povezava med učnim uspehom ter njihovo gibalno učinkovitostjo. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezava med športno dejavnostjo staršev in posameznimi testi gibalne učinkovitosti pri dečkih.
Ključne besede: učni uspeh, sedenje, aktivnost staršev, športnovzgojni karton
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Zavzetost in pripadnost zaposlenih v podjetju x
Elvira Beganović, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zavzetost in pripadnost zaposlenih v podjetju x.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, pripadnost zaposlenih, uspeh podjetja.
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (965,16 KB)

8.
Management prepričevanja na primeru socialnih organizacij v Sloveniji
Teja Fistravec Špoljar, 2019, magistrsko delo

Opis: Ker je management prepričevanja relativno slabo raziskan v slovenskem prostoru, in ker so managerji dnevno izpostavljeni prepričevanju podrejenih, nas je v pričujočem delu zanimalo predvsem to, kako se managerji slovenskih socialnih organizacij soočajo s prepričevanjem svojih podrejenih. Namen pričujočega dela je bil torej preučiti management prepričevanja na primeru slovenskih socialnih organizacij, ter ugotoviti, katere tehnike in metode managerji slovenskih socialnih organizacij uporabljajo pri prepričevanju svojih podrejenih. Uporabili smo kvantitativno obliko raziskave, metodo anketiranja. Šlo je za spletno obliko ankete, ki smo jo anketirancem posredovali preko elektronske pošte. Vprašalnik, ki smo ga pri tem uporabili, je bil že uporabljen v ameriški raziskavi The art of persuasive communication in the workplace. Spletno anketo je izpolnilo 123 managerjev slovenskih socialnih organizacij, kamor smo zajeli domove z ostarele, SCD, humanitarna društva, krizne centre za mlade in otroke, ter VDC. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo binomskega testa. V raziskavi smo ugotovili, da se managerji pri prepričevanju najbolj poslužujejo osebnih pristopov, kot je osebni pogovor 1 na 1, da se v primeru nestrinjanja z njihovim predlogom, problem rešuje s pogovorom 1 na 1, ter da pri predstavljanju svojega predloga skupini, kot prepričevalno tehniko najraje uporabijo strokovno znanje in dejstva. Avtoriteta zastopa nizko ali skoraj ničelno raven v primeru slovenskih managerjev. Ugotovili smo, da slovenski managerji pri prepričevanju raje uporabljajo osebne in neposredne prepričevalne metode, ki so obče gledano tudi uspešnejše od neosebnih in posrednih metod, ter da namesto avtoritete raje uporabijo dejstva, ki igrajo pomembno vlogo pri uspešnem prepričevanju.
Ključne besede: prepričevalne tehnike in metode, delo z ljudmi, komunikacisjske spretnosti, uspeh, avtoriteta
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 467; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Pomoč učencem s posebnimi potrebami pri pouku geografije: študija primera nudenja dodatne strokovne pomoči
Nadija Škrlec, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci s posebnimi potrebami so v vzgojno-izobraževalnem procesu opredeljeni kot učenci s kakršnim koli primanjkljajem, ki bistveno vpliva na učenčevo učno uspešnost. Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V zakonu je zapisano, da učencem s posebnimi potrebami pri pouku pripada dodatna strokovna pomoč. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo Individualna strokovna pomoč pri učenju geografije za izbrane učence z učnimi težavami od 6. do 9. razreda v Osnovni šoli Veržej, s pomočjo katere smo želeli preveriti vpliv individualne pomoči pri učenju geografije na učni uspeh pri izbranih učencih. V raziskavi so sodelovali: učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja iz 6. razreda, učenec z motnjami avtističnega spektra iz 7. razreda, ter učenca s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz 8. in 9. razreda. Rezultati raziskave, ki je potekala kot pedagoški študij primera v času med 15. 1. in 21. 3. 2019, so pokazali, da je imela individualna strokovna pomoč pri učenju geografije največji vpliv na učni uspeh pri učencu iz 8. razreda, delno pa pri učenki iz 6. in učencu iz 8. razreda. Pri učencu iz 9. razreda pa ni bilo zaznati vpliva individualne pomoči.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, individualna strokovna pomoč, učenje geografije, učni uspeh, študij primera.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (6,20 MB)

10.
Šolanje psov različnih pasem za uporabo v policiji in delo vodnikov
Helena Pauko, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti dejavnike, ki v največji meri vplivajo na izpitne rezultate službenih psov slovenske policije. S poznavanjem teh se bo učvrstila čustvena vez med vodnikom in psom, prav tako bo povečana uspešnost šolanja. Raziskava je bila opravljena na Oddelku za šolanje službenih psov v Gmajnicah pri Ljubljani. V raziskavo je bilo vključenih pet službenih psov in njihovih vodnikov. Za analizo dobljenih podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko. Trije od petih psov so v izpitnih preizkusih dosegli največje povprečne vrednosti, med 95 in 100 točk. Psihično stanje vodnika ter neugodne vremenske razmere sta vplivali na slabše rezultate preostalih dveh psov. Ugotovili smo, da so na uspešnost šolanja imeli največji vpliv izkušenost in izobraženost vodnikov ter njihovo psihično stanje.
Ključne besede: službeni psi, šolanje, uspeh, policija, vodniki
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 386; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici