| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenih
Rok Švarc, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja. Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb. Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Keywords: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Published: 05.07.2021; Views: 289; Downloads: 61
.pdf Full text (2,71 MB)

2.
Koncepti narave in kulture ob reki Muri v izbrani prozi Miška Kranjca in Ferija Lainščka
Patricija Palčnik, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava izbrana prozna besedila dveh slovenskih pisateljev, in sicer Miška Kranjca, ki ga uvrščamo v obdobje socialnega realizma, in Ferija Lainščka, sodobnega slovenskega ustvarjalca. Zaradi dejstva, da oba prihajata iz Prekmurja in posledično v večini svojih literarnih besedil tematizirata prekmursko pokrajino, so ju mnogi literarni kritiki označili kot prekmurska pisatelja. V obravnavo so zajeti trije Kranjčevi romani: Strici so mi povedali, Mladost v močvirju in Povest o dobrih ljudeh ter trije Lainščkovi romani: Ločil bom peno od valov, Muriša in Namesto koga roža cveti. Obravnavanim romanom je skupno tematiziranje prekmurskih pokrajin ob reki Muri, poleg tega je narava in njen preplet s kulturo pomemben sestavni del njihove vsebine. Kot taka so izbrana dela zanimiva za ekokritiško analizo. Teoretični del magistrske naloge je sestavljen iz predstavitve teoretskih izhodišč ekologije, njenega razvoja in posledic, teoretskih izhodišč ekokritike, njene metodologije ter tematskih področij, teorije prostora in izbranih konceptov narave ter kulture. V analitičnem delu sem se osredotočila na upodobitve narave in kulture ter človekov odnos do narave. Na podlagi ugotovljenega sem sklepala o upodobitvi in zastopanosti posameznih konceptov narave ter kulture v izbranih romanih. Nalogo sem sklenila s povzetkom in primerjavo ključnih ugotovitev med avtorjema. Magistrska naloga prinaša pogled Miška Kranjca in Ferija Lainščka na naravo ter kulturo, kot se ta odraža v obravnavanih romanih. Poleg obravnavanih romanov sem v magistrsko nalogo vključila tudi različno strokovno literaturo, članke in monografije, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju in interpretaciji izbrane teme.
Keywords: Miško Kranjec, Feri Lainšček, ekokritika, koncepti narave, koncepti kulture, odnos med naravo in kulturo.
Published: 12.11.2019; Views: 722; Downloads: 150
.pdf Full text (773,63 KB)

3.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Keywords: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Published: 20.09.2019; Views: 501; Downloads: 55
.pdf Full text (2,45 MB)

4.
Problematika cenzure in lokalizacije pri prevajanju besedila kultnih kart Yu-Gi-Oh!
Aljaž Kos, 2018, master's thesis

Abstract: Živimo v času vedno večjih tehnoloških napredkov, zaradi česar smo vedno bolj povezani s pripadniki drugih držav in kultur. Pogosto lahko v vsakodnevnem življenju opazimo lastnosti ali elemente drugih kultur, ki so se skozi čas zakoreninili v našo kulturo ter s tem pripomogli k prepletanju in tvorbi novih, hibridiziranih, kultur. Kljub vedno večji dostopnosti ter posledičnemu prevzemanju tujih kulturnospecifičnih elementov pa se kulture na določenih področjih med seboj še vedno zelo razlikujejo. Poglavitne razlike se kažejo v dovzetnosti kultur za določene vsebine. Obstaja veliko vsebin, ki jih družba, glede na svojo kulturo, različno dojema. To pogosto privede do težav pri prenosu določenih vsebin iz ene kulture v drugo, zaradi česar se pri premagovanju teh ovir mnogi pogosto poslužujejo uporabe sredstev, kot sta cenzura in lokalizacija. Magistrska naloga obravnava uporabo teh sredstev pri prevajanju besedil kultnih kart iz igre Yu-Gi-Oh! Trading Card Game. Osredinili se bomo na pomen in pogostost pojavljanja cenzure in lokalizacije v angleških in nemških prevodih kart. Igra izhaja z Japonske, zato vsebuje veliko kulturnospecifičnih elementov, ki so pri prenosu vsebine z vzhodnega na zahodni trg bili zamenjani ali popolnoma odstranjeni. Pri prevajanju tovrstnih vsebin ni potrebno le dobro znanje obeh jezikov, temveč je za uspešno lokalizacijo in, posledično, ohranjanje izvorne ideje treba izkazati veliko mero izvirnosti in fleksibilnosti. Z magistrsko nalogo bomo analizirali prevajalske postopke, s pomočjo katerih so pri angleških in nemških prevodih bile prikrite ali spremenjene vsebine iz izvornega besedila kart ter predstavili vpliv teh sprememb, tako na idejo kot tudi sam potek igranja.
Keywords: Cenzura, lokalizacija, igra s kartami, Yu-Gi-Oh!, kulturnospecifični elementi, razlike med vzhodno in zahodno kulturo.
Published: 22.11.2018; Views: 477; Downloads: 60
.pdf Full text (9,00 MB)

5.
Prostori za kulturo in umetnost iz bivše Pekarne v Starem Velenju
Lea Žižek, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko industrijskega objekta stare Pekarne, ki po mnenju mnogih izstopa v prostoru in katerega usoda je porušitev. V magistrskem delu želimo predstaviti ustrezno rešitev za revitalizacijo in tako upravičiti neporušitev objekta. Na osnovi želja in idej mladih smo izdelali idejno zasnovo prostorov za kulturo in umetnost. Objekt jim daje ustrezne prostore za ustvarjanje in razstavljanje del, poleg tega so prostori oblikovani tudi za zunanje obiskovalce. Objekt je zasnovan tako, da odprti tloris z vertikalnim komunikacijskim jedrom omogoča poljubno spreminjanje tlorisne zasnove in s tem tudi programske zasnove.
Keywords: Staro Velenje, stara Pekarna, prostori za kulturo in umetnost, prenova, revitalizacija
Published: 23.12.2015; Views: 811; Downloads: 155
.pdf Full text (24,77 MB)

6.
PRAVNI POLOŽAJ ROMSKIH OTROK PRI IZOBRAŽEVANJU V PREKMURJU
Veronika Vučko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija vlaga precej naporov v vključevanje Romov v vrtce in obvezno šolo in v njihovo integracijo v večinsko kulturo na splošno. Predšolski otroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajne oddelke. Kljub vsemu je značilen majhen delež romskih otrok, vključenih že v predšolsko vzgojo v vrtcih. Država posebej obravnava in šolam za vzgojo in izobraževanje romskih učencev priznava določene ugodnosti, ki jih bom deloma v nadaljevanju tudi predstavila. V okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo deluje študijska skupina učiteljev, ki poučujejo romske učence. Žal pa je izstop učencev Romov iz šolskega sistema že v osnovni šoli nesorazmerno velik. Osnovna težava je neznanje slovenskega jezika, sledi nestalen obisk oz. izostajanje od pouka in na splošno učna neuspešnost. Nizka izobrazbena raven Romov v kombinaciji z drugačnimi življenjskimi navadami in pogoji ne omogoča enostavnih rešitev na področju sistema vzgoje in izobraževanja. Delež otrok, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, še vedno ostaja nizek, kar vpliva na potrebe po nadaljevanju motivacije za izobraževanje tudi odraslih Romov. Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, so: inkluzija ali vključevanje proti segregaciji; jezik, kultura in identiteta; neprilagojena organizacija dela; nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok (odnos do izobraževanja in nespodbudno domače okolje); neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin; razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom. Nikakor ne gre prezreti, da na kakovost in možnosti izobraževanja romskih otrok zelo vplivajo tudi specifična identiteta in kultura družbe ter pogoji njihovega življenja, na katere vrtec ali šola navsezadnje ne moreta vplivati neposredno. Zato je za izvajanje strategije vzgoje in izobraževanja ter izboljševanje položaja tam, kjer ni zadovoljiv, nujno vključevanje in koordinirano delovanje vseh relevantnih državnih inštitucij. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport se je za reševanje vprašanj, ki presegajo problematiko izobraževanja, vendar pa na izobraževanje vplivajo, povezalo z drugimi resornimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za zdravje ter z Ministrstvom RS za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je sodelovalo s slednjim ministrstvom predvsem na naslednjih področjih: pri možnostih za prejemanje socialnih in družinskih pomoči v funkcionalni obliki, programi javnih del v povezavi z izobraževanjem, štipendiranje in programi usposabljanja za poklice. Prav tako bo še naprej podpiralo raziskovalne in razvojne projekte, ki podpirajo ukrepe v skladu s to strategijo. Zveza Romov Slovenije je sodelovala pri celotni pripravi strateškega dokumenta. Prav tako bo sodelovala pri poučevanju in učenju romskega jezika, zgodovine in kulture, pri pripravi gradiv in pri vseh drugih oblikah in načinih izobraževanja. Izboljšanje položaja Romov v Evropi se uvršča med prednostne naloge uresničevanja programov odprave socialne izključenosti in socialne kohezije ter odprave predsodkov in nestrpnosti. Številne študije in mednarodna poročila uvrščajo Rome v izrazito socialno ogrožene marginalne skupine. Vendar pa bodo ukrepi »pozitivne diskriminacije« dosegli svoj namen le, če bodo usmerjeni v točno določen cilj in če bodo časovno omejeni, kot je potrebno, da se dosežejo »enake možnosti«, nikakor pa to ne sme postati trajna oblika reševanja, ki bi lahko vodila k prikritim potem za zlorabljanje le-tega.
Keywords: integracija Romov v kulturo, državne ugodnosti pri vzgoji in izobraževanju, inkluzija in segregacija, državne inštitucije, raziskovalni in razvojni projekti, pozitivna diskriminacija.
Published: 02.12.2015; Views: 1073; Downloads: 136
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO V MESTNI OBČINI CELJE
Rok Oprešnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Mestna občina Celje je pristojna za urejanje zadev na področju kulture, ki so v javnem interesu, vključno z varovanjem kulturne dediščine, zagotavljanje stabilnih pogojev za ustvarjanje, distribucijo in dostopnost kulturnih dobrin itd. Normativna ureditev kulture ne ovira, temveč spodbuja občine, da samostojno urejajo zadeve na področju kulture na podlagi strateških dokumentov. Mestni svet Mestne občine Celje je 1. julija 2014 sprejel Program za kulturo, ki določa javni interes za kulturo v obdobju 2014-2020. Ta program se metodološko ne razlikuje od kulturnih programov drugih slovenskih občin, kakor tudi ne od Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Uresničljivost programov za kulturo je odvisna predvsem od proračunskih zmožnosti države in občin. Reforma javnega sektorja v kulturi ni zgolj stvar normativne ureditve, temveč tudi konkretnih ravnanj in kulturno političnih odločitev na državni in lokalni ravni.
Keywords: javni interes za kulturo, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, program za kulturo Mestne občine Celje 2014-2020, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017
Published: 20.07.2015; Views: 656; Downloads: 143
.pdf Full text (393,21 KB)

8.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU V PODJETJU JOHNSON CONTROLS SLOVENJ GRADEC D.O.O., ODDELEK PROIZVODNJE
Barbara Šuler, 2014, master's thesis

Abstract: Zaposleni so pri delu in na delovnem mestu učinkoviti in uspešni, če so zadovoljni. Konkurenca in nenehne spremembe zahtevata od podjetij, da imajo iznajdljive zaposlene, ki morajo dati vse od sebe in svoje delo opravili kar se da uspešno. Da bi bil ta cilj dosežen, pa bi se morali zaposleni v podjetju počutiti dobro in biti zadovoljni. Na zadovoljstvo pri delu vpliva veliko število dejavnikov. Lahko bi rekli, da je organizacijska klima tista, ki je zelo povezana z zadovoljstvom zaposlenih. Kajti, tako kot organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo, tako zadovoljstvo vpliva na to, kako zaposleni doživljajo organizacijsko klimo v organizaciji. Vsaka organizacija ima prav tako svojo organizacijsko kulturo. Ima svoje vedenje, prepričanja in vrednote, ki so značilne zanjo. V magistrskem delu smo se posvetili zadovoljstvu zaposlenih pri delu v podjetju Johnson Controls Slovenj Gradec d.o.o., na oddeku proizvodnje. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na organizacijsko kulturo, klimo in na zadovoljstvo zaposlenih. Najprej smo opisali organizacijsko kulturo, njene sestavine ter njeno ohranjanje in spreminjanje. Pri organizacijski klimi smo podali nekaj definicij, opisali smo tudi za nas pomembne dimenzije, nato opredelili kako merimo organizacijsko klimo. Na koncu smo še primerjali podobnosti in razlike med kulturo in klimo. Naslednjemu poglavju smo namenili zadovoljstvu zaposlenih. Opisali smo kakšna sta vloga in pomen zadovoljstva, kateri so dejavniki zadovoljstva, kako merimo zadovoljstvo zaposlenih in kaj pomeni nezadovoljstvo zaposlenih ter kakšne so njihove posledice. V empiričnem delu magistrskega dela smo na splošno predstavili podjetje Johnson Controls Slovenj Gradec d.o.o. S pomočjo anketiranja smo opravili raziskavo o zadovoljstvu pri delu, na oddelku proizvodnje v proučevanem podjetju. Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo analizirali pridobljene podatke, ki smo jih prikazali tudi grafično. Pomagali smo si s statističnim programom SPSS in z Microsoft Office Excel-om. Pri raziskavi smo ugotovili, kateri dejavniki zaposlenim povzročajo največ nezadovoljstva in kakšno je njihovo splošno počutje pri delu.V zadnjem delu magistrskega dela smo povzeli naše ugotovitve, pridobljene z analizo rezultatov anketnega vprašalnika ter podali nekaj predlogov in ukrepov, ki bi lahko podjetju pomagali do večjega zadovoljstva zaposlenih pri delu v proizvodnji.
Keywords: organizacijska kultura, organizacijska klima, povezava med kulturo in klimo, zadovoljstvo zaposlenih pri delu, dejavniki zadovoljstva, nezadovoljstvo zaposlenih.
Published: 27.01.2015; Views: 2371; Downloads: 260
.pdf Full text (1,28 MB)

9.
USTVARJALNOST KOT POGOJ ZA INOVATIVNOST
Darja Kranjc, 2013, master's thesis

Abstract: Ustvarjalnost in inovativnost sta pojma, ki sta tesno povezana. Organizacija, ki želi biti učinkovita in uspešna, mora biti hkrati ustvarjalna in inovativna. Ustvarjati mora boljše proizvode, iskati izvirnejše tržne poti, neprestano izboljševati tehnologijo in posodabljati proizvodnjo. Nenehne spremembe so pogoj za konkurenčnost na trgu. Ustvarjalne ideje so jedro vsake organizacije. Ideje so priložnost za zaposlene, za organizacijo in celotno družbo. Vsakdo ima ustvarjalni potencial, vendar je potrebno večino ljudi spodbuditi, da ga izrazijo. Zato mora organizacija ustvariti takšno organizacijsko kulturo, ki bo naklonjena ustvarjanju inovacij. Od zaposlenih mora zahtevati komunikativnost, interdisciplinarno znanje, predvsem pa kakovostne medsebojne odnose, ki so podlaga za ustvarjalne rezultate, rešitve in ideje, kot produkt reševanja skupno zastavljenih izzivov. Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja so odlično pomagalo pri ustvarjanju idej. Zaposlene vodijo k ustvarjanju novih zamisli in pripomorejo k razvoju ustreznejše klime v organizaciji. Obenem omogočajo reševanje težav, napovedovanje nekaterih dogodkov in procesov, zaposlene osvobajajo, bogatijo njihovo osebnost ter pomembno vplivajo na razvoj medosebnih odnosov. Ustvarjalnost in inovativnost v javnem sektorju je prav tako pomembna kot v gospodarstvu. Pogosto je javni sektor deležen kritik glede inovativnosti, vendar se v zadnjih letih stereotip spreminja in potekajo aktivnosti v zvezi z odpravo administrativnih ovir, večja je usmerjenost k uporabnikom in izboljšuje se kakovost poslovanja. V empiričnem delu ugotavljam stanje ustvarjalnosti in inovativnosti Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ter na podlagi ugotovitev podam predloge za izboljšanje stanja.
Keywords: Ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja, inovacije, inovativnost, javni sektor, Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.
Published: 06.01.2014; Views: 1794; Downloads: 505
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
Neprofitne filmske organizacije v Mariboru
Dragana Jovišić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi proučujemo vlogo obstoječih filmskih organizacij pri skrbi za razvoj filmske umetnosti, ki delujejo v mestu Maribor. S pomočjo raziskave bomo preverili, na kakšen način prispevajo k dvigu kulture. Uvodna poglavja diplomskega dela so namenjena predstavitvi dveh oblik neprofitnih organizacij: društev in zavodov. Nadaljujemo s predstavitvijo vloge določenih neprofitnih filmskih organizacij v Mariboru in o tem, na kakšne načine s svojim delovanjem skrbijo za razvoj filmske kulture. Za tem sledijo informacije o oblikah financiranja zavodov in društev na primeru filmskih organizacij v Mariboru. V zadnjem delu diplomskega dela bomo podali primerjavo med Zavodom Kino Udarnik in komercialnimi kino centri in navedli razloge, zakaj se posamezniki odločijo za ogled filma v Kinu Udarnik ali določenem kino centru ter raziskali, kako Udarnik vpliva na razvoj filmske kulture.
Keywords: neprofitna organizacija, filmsko društvo, filmska kultura, projekti, javna sredstva za kulturo
Published: 27.11.2012; Views: 5211; Downloads: 112
.pdf Full text (1,37 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica