| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje in izpeljava Ferdovega naravoslovnega učnega potepa skozi Vojnik : magistrsko delo
Maja Štadler, 2021, magistrsko delo

Opis: V sklopu teoretičnega dela naše magistrske naloge smo spoznali, da ima konstruktivni pristop poučevanja mnogo več prednosti na učenje učencev kot tipično tradicionalni pouk. Zato smo se v okviru praktičnega dela želeli prepričati, ali ima učenje v naravi zares več pozitivnih učinkov na pridobivanje novega znanja kot učenje v učilnici. Zanimalo pa nas je tudi, če ima pri vsem tem spol posebno vlogo. Raziskavo smo izvedli na četrtošolcih, ki smo jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Prva je svoje novo znanje pridobivala v učilnici, z eksperimentalno skupino pa smo se odpravili na učni potep, ki smo ga za njih načrtovali in pripravili. Za pot sta značilni dve stvari: prva posebnost je ta, da pot ni zgolj naravoslovno usmerjena, druga pa je avatar Ferdo, ki poleg usmerjanja in vodenja učencev skozi pot opisuje tudi zgodovino. Rezultati raziskave so pokazali, da med skupinama sicer ni bilo statistične razlike v količini novo osvojenega znanja, čeprav se pri podrobnejši analizi kažejo minimalne razlike v prid eksperimentalni skupini. Te so se pokazale v višjem številu minimalno in maksimalno osvojenih točk na finalnem testu ter v sami motivaciji učencev pri izpeljavi učnega potepa. V količini osvojenega znanja vezanega na spol pa rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik. 
Ključne besede: učna pot, učenje v naravi, naravoslovje, tradicionalni in konstruktivistični pouk, Vojnik
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

2.
Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše
Noemi Ludvik, 2021, diplomsko delo

Opis: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 242; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (6,94 MB)

3.
Turizem opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem
Anja Šumrada, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem prostoživečih živali vključuje različne dejavnosti, kot so opazovanje, fotografiranje, sprehajalni safariji, potapljanje na koralnih grebenih in tako naprej. Na Notranjskem je največ ponudbe za organizirano opazovanje medveda. Nekateri ponudniki ponujajo zgolj opazovanje z opazovalnice, nekateri pa imajo tudi daljša doživetja za obiskovalce. Interpretacija je izobraževalna dejavnost, ki se uporablja v krajih, katere obiskovalci obiščejo in je pomembna za izboljšanje izkušnje obiskovalcev. Obstajajo vsaj trije osrednji tipi interpretacije (koncept znanja, koncept odgovornosti in čustvena vsebina) in opazovanje brez interpretacije. Odgovor na vprašanje o tem, kakšne načine interpretacije uporabljajo ponudniki turizma opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem je pomembno, ker želimo izvedeti kateri tip interpretacije je najučinkovitejši, saj želimo, da obiskovalci odnesejo čim več znanja ter začnejo spoštovati naravo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ponudniki svojim obiskovalcem ponujajo katerega od tipov interpretacije. Z analizo transkriptov smo ugotovili, da ponudniki uporabljajo interpretacijo s konceptom znanja in s čustveno vsebino, vsak obiskovalec pa je obravnavan individualno, zato se način interpretacije spreminja glede na zanimanje obiskovalcev.
Ključne besede: interpretacija, turizem v naravi, eko turizem, opazovanje prostoživečih živali, opazovanje z udeležbo
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 409; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Učilnica v naravi pri osnovni šoli Fram
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 784; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

5.
Gledalec, objekt in prostor: Instalacija v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem
Deja Bečaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Instalacija je umetniška zvrst, kjer gre za obsežna dela, ki se lahko širijo skozi več prostorov. Njena temeljna značilnost je, da morajo za »izgradnjo« umetniške celote sodelovati trije elementi: gledalec, objekt in prostor. Nanjo je vplivalo zlasti minimalistično kiparstvo, ki je od gledalca zahtevalo, da v svojem obravnavanje umetnine upošteva tudi prostor okoli predmeta. Nastali so ambienti, ki jih je pri nas prva ustvarjala Dragica Čadež (1940–). Ambient je za razliko od instalacije omejen na manjši prostor in je delil okolje z ostalimi predmeti, ki niso bili del postavitve. V osemdesetih in devetdesetih letih so tudi pri nas galerije postavitvam odrejale vse večje prostore, pogoste pa so bile tudi instalacije, ki so se razprostirale preko več sob. V devetdesetih letih so se umetniki začeli odmikati od institucij striktno namenjenim za razstave, hkrati pa je raslo zanimanje za ekološka vprašanja. Ustvarjali so postavitve v naravi (zlasti v sklopu projektov Kipi v vrtu in Štirje letni časi) in site-specific instalacije, ki za razliko od instalacije popolnoma izgubijo smisel, če jih premaknemo. Instalacija ostaja ena najbolj priljubljenih umetniških zvrsti, vendar zaradi poimenovanja, ki se ga pogosto enači z zgolj postavitvijo umetnine na določeno mesto, prihaja do zmede v obravnavanju instalacije kot samostojne umetniške zvrsti.
Ključne besede: instalacija, ambient, site-specific instalacija, instalacija na Slovenskem, aktivacija gledalca, postavitve v naravi
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 548; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

6.
Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole Maribor
Manja Kancler, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Ključne besede: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 619; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Programi jahanja v šoli v naravi
Nastja Sep, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil predstaviti program jahanja v šoli v naravi, sodelovanje otrok s konji ter različne vsebine v sklopu posameznega programa. V teoretičnem delu smo predstavili najpomembnejša sklopa jahanje in šolo v naravi, ki sta nam služila kot uvod v praktični del. V praktičnem delu smo realizirali glavni namen magistrskega dela. Podrobneje smo predstavili program jahanja v šoli v naravi ter sodelovanje otrok s konji. Program je bil opisan po korakih, znotraj katerih so podrobneje opisane dejavnosti jahanja za vsak dan posebej. Izveden je bil dvodnevni program jahanja, ki je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon. V empiričnem delu je bil osnovni namen dobiti povratne informacije o izvedbi programa jahanja od učencev. Informacije smo dobili s kratko anketo z vprašanji odprtega tipa. Ugotovili smo, da so bili učenci s programom jahanja zelo zadovoljni. Zapomnili so si veliko zanimivosti o konjih, usvojili so jahalne osnove, naučili so se pravilnega pristopa h konju. Podrobneje so opisali naloge, ki so jih izvajali s konji, ter našteli ugotovitve, ki so jim ostale najbolj v spominu. Pri programu jahanja v večini ne bi ničesar spremenili. Program je učencem ponudil raznolike naloge, delo s konji pa jim je vzbudilo še večjo motivacijo pri opravljanju z njimi.
Ključne besede: jahanje, programi jahanja, šola v naravi, učenje jahanja otrok, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 641; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

8.
Potencialne geografske učne dejavnosti v gramoznici Strnišče
Boštjan Jus, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljudje se najlažje učimo neposredno, prek lastne izkušnje in uporabe čutil. V ta namen so nastale učilnice v naravi, ki omogočajo, da učenci in drugi obiskovalci urijo različne sposobnosti, v ospredju pa je geografsko opazovanje. Naučijo se uporabljati različne metode, s katerimi raziskujejo in hkrati pridobivajo novo znanje. Učilnice v naravi naj bi imele urejeno infrastrukturo in materiale, ki omogočajo ustrezno učenje. Kriteriji ustreznosti učilnic v naravi niso predpisani, zato smo v magistrskem delu oblikovali nekaj ključnih izhodišč oz. vprašanj za oblikovanje le-teh. Učilnice v naravi naj bi bile opremljene z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Okolje naj bi bilo dostopno in opremljeno z informacijskimi tablami ter primerno za obisk obiskovalcev različnih starostnih skupin. To tudi pomeni, da naj bi bile naloge, zastavljene obiskovalcem, prilagojene njihovi starosti, obenem pa zastavljene tako, da bi omogočale samostojno opravljanje nalog. Poleg tega naj bi se naloge medpredmetno povezovale. Priporočljivo bi bilo imeti zloženko ali knjižico s splošnimi informacijami o učilnici v naravi, dobrodošla bi bila tudi spletna stran, kjer lahko obiskovalci dostopajo do informacij in zemljevida oz. načrta učne poti, ki obiskovalce vodi po učilnici v naravi. Zelo ugodno pa bi bilo tudi vodenje z vodičem. Ko smo tako formirali nabor kriterijev, smo z njihovo pomočjo ovrednotili izbrane učilnice v naravi v Sloveniji in tujini. Zajeli smo učni poligon za samooskrbo Dole, učni center Ajda Koroška – dvorec Bukovje, ekološko učno pot ob ribniku Vrbje, učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu – Grm Novo mesto, gozdno učno pot Skavtek, učilnico v naravi – učno pot Onger in učilnico v naravi – Ruperč Vrh. Kot primere iz tujine smo analizirali in ovrednotili Derbyshire in Darcy Lever v Angliji, Vulkanland v Avstriji, Ballon des Vosges v Franciji, Rhön v Nemčiji, rečno delto reke Skjern na Danskem, The Wadden Sea na Nizozemskem in Arche Noah (Noetova barka) v Avstriji. Ugotovili smo, da v Sloveniji večina učilnic v naravi ustreza zastavljenim kriterijem, medtem ko bi lahko primere iz tujine ovrednotili širše, bolj kot kompleksne turistične destinacije. V empiričnem oz. aplikativnem delu smo se osredotočili na gramoznico Strnišče, ki se nahaja v Občini Kidričevo in ima odličen potencial za odprtje učilnice v naravi. V gramoznici se nahajata dva ribnika, večji in manjši. Do sredine velikega ribnika vodi lesen most. V gramoznici stojita tudi čebelnjak in lesena hiša. Pripravili smo vzgojno-izobraževalne dejavnosti za izvajanje v omenjeni učilnici v naravi. Zamislili smo si, da bi obiskovalci dejavnosti izvajali s pomočjo t. i. raziskovalnih škatel, katerih metodično usmeritev smo v magistrskem delu natančneje opisali. Pripravili smo štiri raziskovalne škatle na različne teme: orientacija, geografija rastlinstva in prsti, vodovje in škatla zabave. Vsaka raziskovalna škatla ima različno število nalog, ki se navezujejo neposredno na gramoznico in temo škatle. Obiskovalci tako ob reševanju zastavljenih nalog sami raziskujejo učilnico v naravi in si s tem pridobijo nove informacije o okolju, v katerem se nahajajo, o izbranih geografskih vsebinah, o metodah geografskega proučevanja, obenem pa vrednotijo učenje, ki je možno tudi skozi zabavo, in razvijajo sodelovalne veščine.
Ključne besede: Učilnica v naravi, geografija, gramoznica Strnišče, raziskovalna škatla.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2019; Ogledov: 705; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

9.
Kemijski postopki pri spoznavanju okolja: med tablicami in naravo v 1. razredu osnovne šole
Kristina Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Spoznavanje okolja je osnova tako za poučevanje kemijskih, bioloških, fizikalnih kot tudi matematičnih vsebin in tehnik. Učenci se seznanijo z najosnovnejšimi pojavi, postopki in naravnimi zakonitostmi. Zato je pristna izkušnja zelo pomembna. Med spoznavanjem rastlin, živali, vremenskih pojavov v učilnici in občutenjem tega v naravi so bistvene razlike. Učenci z učenjem v naravi usvajajo novo znanje celostno in poglobljeno. Sodobna pedagogika stremi k temu, da je učenje in znanje celovito in osmišljeno. Strokovnjaki na tem področju so si edini, da je pomemben način podajanja snovi. Poučevanje o naravi, našem okolju, mora omogočati pristno izkušnjo. V raziskavi smo ta učni pristop primerjali z uporabo tabličnih računalnikov za obravnavo učne snovi. Tehnologija je namreč didaktični pripomoček, ki ga nekateri učitelji uporabljajo, drugi pa sploh ne. Zanimalo nas je, kako ta dva različna pristopa za doseganje istih ciljev vplivata na znanje učencev in njihovo motivacijo za delo. V magistrskem delu smo raziskali tudi mnenje učiteljev, njihov pogled na omenjena pristopa. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 47 učencev, dveh oddelkov 1. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da raziskava, izvedena kot študija primera, ni pokazala velikih statistično značilnih razlik med enim in drugim načinom dela. Pokazalo se je le nekaj statistično značilnih razlik pri poznavanju postopka priprave smrekovega čaja in pri prepoznavanju stopinj medveda. V magistrskem delu sta podana dva primera priprave učne ure, in sicer v gozdu in s tabličnimi računalniki. Ugotavljamo, da je smiselno izbirati različne pristope pri pouku in učencem omogočati pristno izkušnjo v naravi, pa tudi smiselno uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kemijski poskusi, prvi razred, pouk v naravi, pouk s tabličnim računalnikom
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 656; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Vpliv motoričnih sposobnosti na uspešnost pri učenju alpskega smučanja
Metka Rezec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv motoričnih sposobnosti na uspešnost pri učenju alpskega smučanja je razdeljeno na teoretični in empirični del. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako učenci 5. razreda v okviru šole v naravi napredujejo pri učenju alpskega smučanja na smučarskem tečaju glede na motorične sposobnosti. V teoretičnem delu smo predstavili in podrobneje opisali motorične sposobnosti in njihove splošne delitve, izpostavili smo temo o motoričnih sposobnostih, ki so potrebne za usvajanja znanja alpskega smučanja. Dotaknili smo se dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost usvajanja znanja smučanja, zlasti v času zimovanja oz. šole v naravi. Na koncu teoretičnega dela smo opisali razvoj in tehnike alpskega smučanja ter predstavili shemo storitev slovenske nacionalne šole alpskega smučanja 2017–2018. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali dobljene rezultate in podatke, za pridobitev katerih smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 42 učencev 5. razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško ter njenih dveh podružničnih šol Debro in Šentrupert. Ti otroci so bili stari 10 in 11 let. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer motorične teste ter teste znanja smučanja. Rezultati obdelave so potrdili našo predpostavljeno hipotezo, da so učenci, ki so motorično sposobnejši, uspešnejši pri usvajanju znanja alpskega smučanja kot učenci, ki so motorično manj sposobni. Na podlagi tega smo ugotovili, da motorične sposobnosti vplivajo na uspešnost usvajanja znanja alpskega smučanja.
Ključne besede: motorične sposobnosti, alpsko smučanje, uspešnost usvajanja znanja alpskega smučanja, smučarski tečaj v okviru šole v naravi, motorični testi, testi znanja smučanja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 820; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (773,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici