| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preverjanje znanja študentov pri izobraževanju na daljavo
Anita Perko, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo predstavili preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo. V prvem delu smo s strokovno literaturo opredelili pojme, kot so vrednotenje, preverjaje in ocenjevanje znanja. Izpostavili smo vrste, načine ter oblike preverjanja znanja. Predstavili smo pomen preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju ter opredelili pojem izobraževanje na daljavo. Kasneje smo predstavili prednosti in slabosti elektronskega preverjanja znanja, opredelili pojem e-testov ter izpostavili pet taksonomij, ki jih lahko uporabimo pri preverjanju znanja. S statistično analizo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo v drugem delu magistrskega dela ugotovili, da je učni proces na Filozofski fakulteti v Mariboru bil v glavnem organiziran z online predavanji v živo ter z navodili za samostojno delo preko elektronske pošte, v spletni učilnici ipd.. Preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo je bilo v največji meri izvedeno z ocenjevanjem seminarskih nalog oziroma projektov ter z ustnim preverjanjem znanja preko videokonference. Anketiranci v večini menijo, da izvedba preverjanja znanja na daljavo ni vplivala na njihov učni uspeh, saj je ta ostal enak kot prej. Ugotovili smo, katere prednosti in slabosti zaznavajo študenti pri izobraževanju na daljavo. Splošno zadovoljstvo anketirancev z izvedbo izobraževanja na daljavo (med 1 in 5) je bilo v večji meri ocenjeno med 3 in 4. Prav tako v večini menili, da je bila izvedba učnega procesa v izobraževanju na daljavo v primerjavi s tradicionalnim izobraževanjem enaka, manjšemu deležu se je zdela izvedba slabša, manjšini pa celo boljša.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, preverjanje znanja, študentje
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč
Anja Sovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Ključne besede: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19
Anja Bajc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19. V prvem poglavju teoretičnega dela so predstavljene značilnosti otrok s posebnimi potrebami ter njihova udeleženost v vzgojno-izobraževalnem procesu. V drugem poglavju se seznanimo z nekaterimi pojmi, povezanimi s procesi pridobivanja znanja, opredeljeno je poučevanje in učenje na daljavo. V tretjem poglavju sta predstavljeni organizacija in izvedba vzgojno-izobraževalnega dela v času dela na daljavo med epidemijo covid-19. V empiričnem delu magistrske naloge je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo. Raziskava je izvedena s pomočjo kvalitativne tehnike z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je izveden z osmimi učitelji razredniki oziroma učitelji otrok s posebnimi potrebami. Rezultati nakazujejo, da imajo učitelji tako pozitivne kot negativne izkušnje s poučevanjem na daljavo v času epidemije covid-19. Učitelji navajajo mnoge omejitve, ki so jih doživljali med poučevanjem na daljavo, in še posebej poudarjajo, da je poučevanje otrok s posebnimi potrebami na daljavo kompleksen način poučevanja, zato poučevanje na daljavo ocenjujejo kot neustrezen.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poučevanje na daljavo, epidemija, covid-19
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

4.
Vpliv epidemije covida-19 na delo šolske svetovalne službe
Marina Kaučič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas zanima, kako je epidemija covida-19 vplivala na delo šolske svetovalne službe, kakšne so bile prilagoditve šolske svetovalne službe pri delu na daljavo in kako je delo na daljavo vplivalo na kakovost dela. V teoretičnem delu opišemo šolsko svetovalno službo, izobraževanje na daljavo in epidemijo covida-19 ter njen vpliv na izobraževanje v Sloveniji, na koncu pa se osredotočimo na delovanje šolske svetovalne službe med epidemijo. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo osem osnovnošolskih svetovalnih delavk iz podravske regije. Rezultati so pokazali, da so bile svetovalne delavke med delom na daljavo časovno veliko bolj zasedene, saj se jim je delovni čas razširil čez cel dan, prav tako so delo ocenile kot težje. Delo šolske svetovalne službe se je precej spremenilo, saj so bile nekatere naloge v ozadju ali pa so odpadle. Glavna naloga šolske svetovalne službe v tem obdobju je bila individualno delo z učenci, pri čemer je bilo pomanjkanje osebnega stika največja težava. Ugotovili smo, da so učenci potrebovali več pomoči, saj so svetovalne delavke z njimi opravile več ur, pogosto pa so ure tudi podaljšale. Učenci so najbolj potrebovali učno pomoč in pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kakovost dela šolske svetovalne službe med delom na daljavo je bila slabša, vendar se je zaradi ogromno vloženega truda in žrtvovanja prostega časa svetovalnih delavk vseeno ohranila na zadovoljivi ravni. Sodelovanje je bilo dobro, največji padec kakovosti pa smo zaznali na področju svetovalnega dela z učenci. Posledice dolgotrajnega zaprtja šol se že kažejo, saj se je potreba po svetovanjih in učni pomoči še povečala.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavci, covid-19, delo na daljavo, izobraževanje na daljavo
Objavljeno: 03.12.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
Kompetence zaposlenih za delo na daljavo v času pandemije
Martina Pavšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo uvajanje dela na daljavo v času pandemije covida-19 v večji slovenski banki. Raziskujemo zakonsko ureditev dela na daljavo in kritične infrastrukture, ki določa ravnanje v primeru pandemije. Opredeljujemo težave, s katerimi se sooča delodajalec pri izvajanju dela v poslovnih prostorih in dela na daljavo. Z anketo raziskujemo zadovoljstvo delavcev, ki se soočajo z novo obliko dela. Zanima nas tudi zagotavljanje opreme za zaposlene na daljavo. Ugotavljamo, da je delodajalec hitro in celovito ukrepal, da so delavci zadovoljni in da so se oblikovali novi načini dela, ki bodo ostali v veljavi tudi v času po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija, delo od doma, delo na daljavo, covid-19
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (363,69 KB)

6.
Študija primera uporabe programa Finale Notepad pri poučevanju na daljavo
Nuša Ornik, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo z uporabo programa Finale Notepad, izvedli glasbene delavnice na daljavo. Pri delu na daljavo smo uporabili aplikacijo Microsoft Teams. V študijo primera je bila vključena glasbeno talentirana petošolka, ki obiskuje glasbeno šolo in igra flavto. S študijo smo želeli proučiti napredek učenke tekom delavnic z vidika usvajanja programa Finale Notepad, način dela in vsebino aktivnosti petošolke, ter podrobneje preučiti učenkine izdelke z vidika ustvarjalnosti. Izvedli smo šest delavnic na daljavo, izdelke pa je učenka samostojno zapisala doma. Slednje smo podrobneje analizirali s pomočjo ocenjevalnega lista. Uporabili smo vsebinsko analizo videoposnetkov, vmesnih in končnih izdelkov ter sprotnih zapisov z delavnic. Učenka je preko delavnic na daljavo spoznala aplikacijo MS Teams in program za zapisovanje notnih zapisov Finale Notepad, pisala je skladbe po navodilih in na zadnji delavnici ustvarila dve lastni skladbi. Ugotovili smo, da je bila vsebina glasbenih delavnic ustrezno zastavljena za delo s glasbeno talentirano petošolko. Učenka je hitro usvojila program Finale Notepad in ustvarila ustvarjalne izdelke. Tekom delavnic je ustvarjala s programom in pripravila skladbe z melodijo in ritmom, različnimi glasbenimi motivi, ki jih je spreminjala in preoblikovala ter ponavljala. Na osnovi ugotovljenega menimo, da sta uporaba programa Finale Notepad in vsebina delavnic ustrezna za delo z glasbeno talentiranimi učenci na daljavo.
Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, glasbeni izdelki, program Finale Notepad, glasbene delavnice, učenje na daljavo
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

7.
Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok
Saška Sočič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok v teoretičnem delu predstavi romsko skupnost, vzgojo in izobraževanje Romov in podrobneje predstavlja vlogo romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z romskimi učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je splošna motiviranost romskih otrok za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja, kakšen pomen ima romski pomočnik pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok, kako so udeleženci raziskave zadovoljni z delom romskega pomočnika ter posebnosti, s katerimi so se intervjuvanci srečevali pri izobraževanju na daljavo v času epidemije COVID-19. Ugotovili smo, da je splošna motiviranost romskih otrok v naši raziskavi za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja sorazmerno visoka. Zasluge gre pripisati romskemu pomočniku, ki s svojo prisotnostjo in delom v vzgojno-izobraževalni ustanovi pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Glede tega se strinjajo tako romski učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Osrednjo vlogo ima pri spodbujanju romskih učencev k rednemu obiskovanju pouka in opravljanju domačih nalog ter drugih šolskih obveznosti, velik doprinos je zaznati tudi pri vzpostavljanju komunikacije s starši romskih otrok in nudenju učne pomoči. Spoznali smo, da so intervjuvanci zadovoljni z delom, ki ga opravlja romski pomočnik. Ugotovili smo, da so se pojavljale težave pri šolanju na daljavo v času epidemije COVID-19, saj romski učenci nimajo ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije, opazno je pomanjkanje učne pomoči, ki so je učenci deležni v šoli, nespodbudno domače okolje težave samo še dodatno krepi in stopnjuje. Glede na navedbe romskih staršev in učiteljev smo ugotovili, da je pomoč romskega pomočnika v času šolanja na daljavo bila prisotna, a ne na tak način, da bi se težave pojavljale v manjši meri.
Ključne besede: Romi, romski učenci, romski pomočnik, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje na daljavo
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu
Anita Peršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Ključne besede: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Predmet šport v času šole na daljavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Aleksandra Širovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil raziskati in ugotoviti, kako je v času šolanja na daljavo potekalo izobraževanje pri predmetu šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kako so se učitelji pripravljali na pouk predmeta šport in kako je potekala izvedba predmeta v primerjavi z ostalimi predmeti ter primerjati podobnosti in razlike v soočanju s težavami, ki so jih imeli v času šolanja na daljavo učitelji glede na krajši ali daljši delovni staž. V raziskavo je zajetih 180 učiteljev iz vseh regij Slovenije, ki so v času šole na daljavo poučevali predmet šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketo in jih obdelali v programu IBM SPSS 25. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ učiteljev svoje delo na začetku šole na daljavo ocenilo z oceno 3 (42,13 %) in na koncu največ z oceno 4 (60,34 %). Večina učiteljev je za pripravo na poučevanje predmeta šport porabila manj časa (53,33 %) kot za ostale predmete. Učne ure predmeta šport so bile pri dveh tretjinah učiteljev načrtovane v krajšem časovnem okviru, kot je ena šolska ura (66,67 %). Najpogostejši metodi pri pouku predmeta šport sta bili metoda demonstracije (55,03 %) in metoda razlage (38,26 %). Pri podajanju navodil in izvajanju pouka predmeta šport so učitelji najpogosteje uporabljali videoposnetke s spleta (29,75 %) in zapis v Word dokumentu (26,79 %). Polovica učiteljev (50,56 %) je starše vključila le do te mere, da so učencem podali informacije o delu in posredovali povratne informacije učitelju. Ugotovitve kažejo, da so učitelji pri pouku predmeta šport v času dela na daljavo le delno obdelali praktične in teoretične vsebine. Splošni cilji iz učnega načrta za predmet šport pa so bili v obdobju šole na daljavo uresničeni v večini. Raziskava je pokazala, da se učitelji s krajšim in daljšim delovnim stažem enako uspešno soočajo s specifičnimi težavami pri pripravi ter izvedbi predmeta šport v času šole na daljavo.
Ključne besede: predmet šport, šola na daljavo, izobraževanje na daljavo, vloga učitelja, posebnosti in težave šole na daljavo
Objavljeno: 18.11.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

10.
Poučevanje na daljavo pri pouku spoznavanja okolja v času epidemije
Valentina Kmetec, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije COVID-19 so morali učitelji zaradi zaprtja šol in pojavnosti poučevanja na daljavo nemudoma spremeniti in prilagoditi način svojega dela. Vse pogosteje se je pričelo uveljavljati obrnjeno učenje in poučevanje, katerega glavni element so video razlage - vnaprej posnete učiteljeve razlage, ki jih učenci predelajo samostojno, nato pa se o njihovi vsebini na skupinskih srečanjih pogovorijo z učiteljem. Namen magistrskega dela je bil na osnovi 14 izbranih kriterijev analizirati video razlage, namenjene poučevanju na daljavo pri pouku spoznavanja okolja za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Analizo smo izvedli v mesecih junij in julij 2021. Analizirali smo 178 video razlag. Ugotovili smo, da učitelji v največji meri upoštevajo kriterije o vključevanju spodbujanja/motiviranja učencev za sodelovanje v video razlagah, učnih ciljev, ki so skladni glede na vsebino video razlage in učni načrt, medpredmetnega povezovanja in oblikovanju časovno primernih video razlag glede na artikulacijsko stopnjo. V najmanjši meri so upoštevali kriterije o vključevanju individualizacije/diferenciacije, didaktičnih iger in poskusov/eksperimentov v video razlage, ki bi jih učenci lahko izvajali v domačem okolju.
Ključne besede: Epidemija, poučevanje na daljavo, spoznavanje okolja, video razlage, osnovna šola
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici