SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROGRAMSKI JEZIK VISUAL BASIC V OSNOVNI ŠOLI
Barbara Majhen, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Programski jezik Visual Basic v osnovni šoli« je v ospredje postavljeno programiranje in spoznavanje programskega jezika Visual Basic ter analiza stanja in možnosti uporabe tega programskega jezika za prve korake v programiranju. Uvodne besede so namenjene osnovnim pojmom in kratki predstavitvi najpogosteje uporabljenih programskih jezikov v osnovni šoli. V naslednjem poglavju je predstavljena analiza računalništva v osnovni šoli na vseh treh področjih izobraževanja s pregledom učnega načrta, analizo statističnih podatkov o didaktični problematiki predmeta in analizo aktualnih učbenikov v osnovni šoli na temo programiranja. Jedro diplomskega dela je E-priročnik za programski jezik Visual Basic, ki je izdelan v spletni obliki. S primernim, interaktivnim didaktičnim pripomočkom (E-priročnikom), je programski jezik Visual Basic učencem prikazan in približan na razumljiv in dojemljiv način. Del diplomske naloge je posvečen tudi pregledu in analizi spletnih strani o programskem jeziku Visual Basic in njegovi uporabi. V zadnjem poglavju diplomskega dela pa je podan primer uporabe programskega jezika Visual Basic v osnovni šoli (časovna razporeditev učne snovi) za izbirni predmet in interesno dejavnost računalništva na osnovi izdelanega E-priročnika.
Ključne besede: programski jezik, programiranje, Visual Basic, E-priročnik, analiza, učni načrt
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 2673; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
PRIMERJAVA DIDAKTIKE MATERINŠČINE V SLOVENSKEM IN PORTUGALSKEM ŠOLSKEM SISTEMU V ELEMENTARNEM OBDOBJU
Polona Drozg, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljam razlike in podobnosti med poučevanjem maternega jezika v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju. V začetku so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Predstavljeno je poučevanje slovenskega jezika v 1. triletju osnovne šole. Natačneje so opisani učni cilji slovenskega jezika za 1. triletje, ki so v skladu z učnim načrtom za slovenski jezik. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja na Portugalskem ter poučevanje portugalščine v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako je natančneje opisana organiziranost 1. cikla ter prenovljen učni načrt in učni cilji za portugalski jezik v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Temeljni namen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike in podobnosti didaktike materinščine v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju, kar je bilo uresničeno s primerjavo razpoložljive literature in učnih ciljev v slovenskem in portugalskem učnem načrtu. Na osnovi prenovljene teorije o didaktiki portugalskega jezika in učnem načrtu za portugalski jezik je bilo moč ugotoviti, da med didaktikama obstajajo podobnosti glede na teoretična izhodišča obeh didaktik, kljub temu pa obstajajo razlike glede zgradbe učnih načrtov in glede na uresničevanje sporazumevalnih dejavnosti ali kompetenc v učnih načrtih za slovenski in portugalski jezik.
Ključne besede: materni jezik, elementarno obdobje, osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji, osnovnošolsko izobraževanje na Portugalskem, primerjava, učni načrt, učni cilji, sporazumevalne dejavnosti
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1929; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (576,93 KB)

3.
Ob tekmovanju za Cankarjevo priznanje
Bojan Macuh, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družba, šolski sistem, materni jezik, učni proces
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 716; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

4.
UČNI PRIPOMOČKI ZA POUČEVANJE NEMŠČINE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Klavdija Hrenko Podergajs, 2015, magistrsko delo

Opis: Učenje tujih jezikov je pomembno, saj spodbuja intelektualno rast učencev , ozavešča učence o lastni kulturni identiteti ter jezikovni in kulturni raznolikosti družbe. Nemščina je v evropskem prostoru pomemben jezik in jo srečujemo na številnih področjih vsakdanjega življenja. Z znanjem nemščine posameznik postaja bolj razgledan in uspešen. V slovenskih šolah se nemščine uči le majhno število učencev in dijakov, med njimi pa so tudi slepi in slabovidni. Prav zato obstaja zelo malo učnih pripomočkov za poučevanje nemščine za slepe in slabovidne. Če želimo, da bo inkluzivno učno okolje čim uspešnejše, morajo v njem delovati ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki bodo uporabljali posebne tiflodidaktične učne pripomočke. Zato je namen magistrskega dela izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine, ki bodo uporabni za starostno raznoliko skupino slepih in slabovidnih učencev. Zastavljeni cilji magistrskega dela so proučiti pristope pri poučevanju slepih in slabovidnih učencev, njihove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, njihov način usvajanja znanja ter inkluzivno vlogo učitelja v procesu poučevanja tujega jezika, izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence, preveriti ustreznost in uporabnost izdelanih specialnih učnih pripomočkov za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence ter ugotoviti nadaljnjo praktično uporabnost in preveriti možnosti izboljšav predstavljenih specialnih učnih pripomočkov. V prvem delu magistrskega dela so podatki združeni na podlagi proučevanja in študija literature v deskriptivni metodi. V drugem delu pa sta izdelava in uporaba učnih pripomočkov preverjeni s kvalitativnim metodološkim pristopom.
Ključne besede: tuji jezik, pouk nemščine, slepi učenec, slabovidni učenec, inkluzija, specialni učni pripomočki, tiflodidaktični učni pripomočki
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 964; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
RABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI UČENCIH ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Sandra Holc, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem času se v šolah rabi narečij posveča vse manj pozornosti, saj naj bi učenci uporabljali predvsem knjižni jezik, ki je znan širšemu krogu ljudi. Učiteljeva naloga v šoli je, da učence pripravi na uporabo knjižnega jezika in jih k temu spodbuja. Učencem je seveda lažje, če učitelj izhaja iz istega kraja kot oni, kar pomeni, da jih razume, tudi če ne povedo vsega v knjižnem jeziku. Prav zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo raziskali rabo narečij pri učencih zadnjega triletja izbrane osnovne šole. Mednje smo razdelili anketni vprašalnik, ki je zajemal trinajst vprašanj, od najosnovnejših (spol, kraj bivanja, izobrazba staršev) do malce bolj osebnih, kar pomeni, da nas je zanimalo, kako se učenci pogovarjajo oziroma katero vrsto govora uporabljajo pri urah slovenščine, pri urah drugih predmetov, v pogovoru z učitelji, z drugimi zaposlenimi na šoli …
Ključne besede: raba narečij, knjižni jezik, učni načrt za slovenščino, tretje triletje OŠ, anketni vprašalnik.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 454; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
UČNI PRIPOMOČKI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE PRI POUKU ANGLEŠČINE
Ana Štor, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Učni pripomočki za slepe in slabovidne učence pri pouku angleščine je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in okvaro vida, vzgojo in izobraževanje slepih in slabovidnih otrok, značilnosti slepih in slabovidnih otrok, delo s slepimi in slabovidnimi učenci v šoli in pri pouku angleščine ter razvoj tipno-kinestetičnega zaznavanja. V praktičnem delu smo uporabili kvalitativni metodološki pristop. Izdelali smo učne pripomočke, vezane na učne vsebine, ki so bili prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Namen izdelave je bil, da se slepemu in slabovidnemu učencu omogoči in olajša učenje angleščine s pomočjo učnih pripomočkov. Učenci na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana so te učne pripomočke preizkusili. Preizkus je potekal s štirimi učenci, starimi med 9 in 13 let, in sicer z dvema slabovidnima in dvema slepima učencema. S strukturiranim opazovanjem smo preverili uporabnost učnih pripomočkov v praksi; preverili smo ustreznost po merilih oblikovanja tipne slike, s pomočjo ocenjevalne lestvice in usvojenega besedišča. Na osnovi praktičnega preizkusa smo ugotovili, da so učni pripomočki izdelani v povezavi z učnimi vsebinami in primerno oblikovani po merilih oblikovanja tipne slike, da učenci brez težav tipajo in prepoznavajo tisto angleško besedišče, ki so ga že predhodno poznali, da so nad učnimi pripomočki navdušeni ter da jim je všeč takšen način učenja angleščine. Rezultati ocenjevalne lestvice so pokazali, da so učni pripomočki predvsem pri slepih učencih pripomogli k lažji predstavi konkretnih predmetov in pridobivanju izkušenj z ravnanjem s slikovnimi prikazi in tipankami. Pri slepih in slabovidnih učencih so pripomogli k lažjemu razumevanju in hitrejšemu usvajanju angleškega besedišča ter k večjemu zanimanju do učenja angleških besed.
Ključne besede: tuj jezik, pouk angleščine, inkluzija, slepi in slabovidni učenci, učni pripomočki.
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1444; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
Študenti ekonomije in poslovnih ved kot ciljni uporabniki dvojezičnih (strokovnih) slovarjev
Alenka Plos, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Brez dvoma je slovar pomemben delovni pripomoček za učenca tujega jezika. Z uporabo učnega slovarja lahko uporabnik razširi svoje tujejezične kompetence, vključno s komunikativno kot tudi multikulturno komponento, ki sta v današnjem globaliziranem okolju še kako pomembni. Večina dvojezičnih strokovnih slovarjev je zasnovana kot pripomoček strokovnjakom, ki se ukvarjajo z isto stroko, govorijo pa različne materne jezike in zato so ponavadi zasnovani kot glosarji z navedbo iztočnice v izhodiščnem jeziku in ekvivalenti v ciljnem jeziku. Študentom pa slovarji, ki so narejeni za strokovnjake, ne morejo veliko pomagati, ker jim same navedbe ekvivalentov ne ponudijo širših informacij, ki jih študenti kot začetniki na strokovnem področju potrebujejo, da bi lahko uspešno kodirali ali dekodirali strokovno besedilo v tujem jeziku. Njihova strokovna terminologija je v nastajanju, tako v maternem kot tudi v tujem jeziku. Zato jim dvojezični strokovni slovarji glede na njihovo učno situacijo morajo ponuditi več, od spremljevalnih besedil do slovarskih sestavkov z bogatejšo in dobro strukturirano mikrostrukturo.
Ključne besede: strokovna leksikografija, učni slovarji, dvojezični slovarji, strokovni jezik
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 262; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (219,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenščina v visokem šolstvu
Andreja Žele, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenska univerza, visoko šolstvo, znanstvena slovenščina
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (421,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu
Marko Jesenšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja vpliv nemškutarstva, ilirizma, jugoslovenarstva in anglizatorstva na slovenski učni jezik. Predstavljen je Cankarjev pogled na rabo tujega jezika v izobraževanju in razmere v slovenskem visokem šolstvu po letu 2016, ko je bila zavrnjena sprememba jezikovnega člena Zakona o visokem šolstvu, da bi angleščina postala nadomestni učni jezik na slovenskih univerzah. Cankar posredno sporoča slovenski uni-eliti, da je potrebno predavati v maternem jeziku in da ima slovenščina prihodnost. V imenu t. i. internacionalizacije so predstavljena nova prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, univerza, šolstvo, sporazumevanje, nemškutarstvo, ilirizem, anglizacija, jugoslavizmi
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 108; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (426,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici