SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DEJAVNIKOV NA UČNO IN SOCIALNO USPEŠNOST DOMSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ
Mateja Rus, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razčlenili razvoj čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih oziroma mladostnikih ter podrobneje opredelili dejavnike, kot so družina, šola, vzgojni zavod in samopodoba, ki vplivajo na otroka oziroma mladostnika s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V tem delu smo prav tako predstavili enoto dom, ki deluje v sklopu Osnovne šole Veržej. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena z razredniki, domskimi vzgojitelji ter njihovimi varovanci na Osnovni šoli Veržej. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako so domski otroci na Osnovni šoli Veržej uspešni na učnem in socialnem področju, ali je zaslediti spremembe uspeha od njihovega prihoda v Osnovno šolo Veržej do danes in kaj je vplivalo na te spremembe.
Ključne besede: čustvene in vedenjske težave, družina, šola, vzgojni zavod, samopodoba, socialno okolje, učna uspešnost, socialna uspešnost, Osnovna šola Veržej
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2842; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 361; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

3.
BRALNO-NAPISOVALNE TEŽAVE PRI POUKU SLOVENŠČINE V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Zelenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava motnje branja in pisanja oziroma bralno-napisovalne težave pri pouku slovenščine v osnovni šoli. Motnje branja in pisanja spadajo v kategorijo specifičnih učnih težav. Učenci s takšnimi motnjami po šolski zakonodaji spadajo med učence s posebnimi potrebami. V to kategorijo se uvrščajo otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma poseben program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci (Zakon o osnovni šoli 1996/2007, člen 11). Bralno-napisovalne težave se pri posameznikih kažejo kot motnje v govorno-jezikovnem sporazumevanju. Takšni učenci imajo težave že pri ustvarjanju govora in pri razumevanju, hkrati pa pri govorno-jezikovnem izražanju. Pri teh posameznikih se moramo zavedati, da motnje niso posledica izgube sluha. Med drugim lahko v dani šolski zakonodaji zasledimo, da spadajo med učence s posebnimi potrebami tudi učenci z učnimi težavami. Namen tega pojmovanja je zagotoviti odgovornost šol do takšnih učencev in tem omogočiti pravočasno, predvsem pa strokovno pomoč. Ta naj ne bi temeljila na individualiziranem izobraževalnem programu, temveč na upravičenosti do ustreznih prilagoditev v izobraževalnem procesu. Pri takšnem pojmovanju moramo upoštevati dejstvo, da imajo učenci z učnimi težavami pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki (Kavkler 2007, po Lerner 1997: 11 ), to pa ne pomeni nujno, da so »neuspešni«. Današnji, sodobno razvit način obravnavanja in preprečevanja učne neuspešnosti je zasnovan kot celosten vpogled v delovanje otrok tako v šoli kot v vsakdanjem življenju. Čeprav so še v prejšnjem stoletju takšne učence pošiljali v šole s prilagojenim programom, je današnja družba naravnana k njihovi integraciji v redno izobraževanje. To nam je uspelo ne le s sprejetimi zakoni, temveč tudi s pomočjo defektologov in socialnih pedagogov, ki so skupaj s starši in učitelji prilagodili učni proces.
Ključne besede: Specifične učne težave, motnje branja in pisanja, učna (ne)uspešnost, integracija pri pouku slovenščine, potek dela z učencem z MBP pri pouku slovenščine (s pomočjo defektologa)
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 4275; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
PODPORA UČITELJEV UČENCEM Z UČNIMI TEŽAVAMI PRI ANGLEŠKEM JEZIKU
Lea Bračko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko vzgojno-izobraževalnega dela z učenci z učnimi težavami v osnovnih šolah. Poudarek je na vodilnem strokovnem in političnem konceptu vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami – vključujoči šoli, v tem pa na dveh nepogrešljivih vlogah učitelja, in sicer učitelja kot osebnosti in učitelja kot strokovnjaka. V teoretičnem delu so z vidika različnih pedagoških disciplin uvodoma prikazane temeljne vloge današnjega učitelja, kar v osnovi zadeva tudi področje posebnih potreb. Posebej je izpostavljeno učenje in poučevanje tujega jezika. Nadalje so predstavljena pojmovanja učne neuspešnosti in učnih težav v preteklosti in danes, podana pa je tudi osnovna opredelitev skupine učencev z učnimi težavami. Sledi predstavitev inkluzivne vzgoje in izobraževanja v sodobnih šolskih sistemih ter odgovornosti in hkrati pomen pozitivnih stališč učitelja znotraj nje. V nadaljevanju je opisan kontinuum podpore učitelja učencem z učnimi težavami kot ga predvideva slovenski petstopenjski model s poudarkom na učiteljevi dobri poučevalni praksi. Glede na naslovno tematiko so podana tudi izbrana priporočila za nudenje podpore učencem z učnimi težavami pri angleškem jeziku. Empirični del raziskuje različne oblike podpore tem učencem glede na mestni in vaški okoliš osnovne šole. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, v vzorec pa je vključenih 47 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v mariborski regiji. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere splošne in specifične oblike pomoči, ki so v teoretičem delu predstavljene kot učinkovite, relativno slabo izkoriščene. Učitelji nadalje ocenjujejo delovanje tima na tem področju kot zelo dobro, medtem ko s sodelovanjem s starši niso najbolj zadovoljni. Kot najpogostejše ovire pri nudenju podpore zaznavajo slabe učne navade učencev, sposobnost reševanja vedenjskih, socialno emocionalnih problemov ter strokovno usposobljenost za izvajanje pomoči pri pouku. Pokazalo se je, da v tem okviru med mestnimi in vaškimi šolami ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Izpeljani so nekateri predlogi za prakso.
Ključne besede: učitelj kot osebnost, konstruktivizem, učna ne/uspešnost, splošne in specifične učne težave, inkluzija, kontinuum podpore učitelja, dobra poučevalna praksa, angleški jezik
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1797; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (504,36 KB)

5.
VPLIV REDNEGA GIBANJA NA UČNI USPEH UČENCEV DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Zala Lesnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, ali redna gibalna dejavnost vpliva na učni uspeh osnovnošolcev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V raziskavo je bilo vključenih 207 učencev 4., 5. in 6. razreda dveh koroških osnovnih šol. Gibalno dejavnost ter učni uspeh smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno testirali na nekaj posameznikih, da smo dobili povratno informacijo o razumljivosti le-tega. Vprašalnik smo izvedli vodeno, nanj so odgovarjali otroci sami. Rezultati, ki smo jih dobili, so bili statistično obdelani z računalniškim programom SPSS 18.0 za programsko okolje Windows. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike, povezane z organiziranimi gibalnimi dejavnostmi in ocenami pri matematiki, naravoslovju in tehniki, angleščini in športu, medtem ko pri slovenščini in glasbi ni statistično značilnih razlik. Glede na dnevno gibalno dejavnost in oceno obstajajo statistično značilne razlike pri matematiki ter naravoslovjiu in tehniki, pri angleščini, športu, slovenščini in glasbi pa statistično značilne razlike ne obstajajo. Rezultati, ki smo jih dobili, kažejo, da obstaja statistično značilna razlika med učenci, ki trenirajo posamezni šport, in med tistimi, ki ga ne. Ugotovili smo, da so najbolj gibalno dejavni učenci 4. razreda, nato pa se kaže rahel upad v 5. in 6. razredu.
Ključne besede: Gibanje, gibalna dejavnost, gibalni razvoj, učna uspešnost, uspeh, otrok.
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1508; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (887,10 KB)

6.
DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI ROMSKIH UČENCEV
Milojka Poš, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na ključne elemente v izobraževanju romskih otrok. Izpostavlja obvladovanje slovenskega jezika, ki je za romske otroke nematerni jezik, kot enega od ključnih dejavnikov učne (ne)uspešnosti. Ugotavlja uspešnost romskih otrok v času osnovnošolskega izobraževanja, odgovornost učiteljev za dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter učiteljevo odgovornost za to. Ko vstopijo v šolo, je slovenski jezik za mnoge romske učence tuj jezik oziroma nematerni jezik. V primeru romskih otrok je zato ključnega pomena že vključenost v predšolske oddelke. Predstavljene so kulturna različnost, navade in način življenja Romov. Navedene so nekatere ugotovitve strokovnjakov s tega področja kot tudi s področja sprejetosti romskih učencev med vrstniki, stališča učiteljev do romskih otrok ter nekateri predsodki, ki so žal še vedno prisotni. Ob koncu teoretičnega dela so navedene ugotovitve strokovnjakov o povezavi med učno pomočjo ter učno uspešnostjo romskih učencev. Predstavljeni so temeljni cilji, ki so potrebni za dobro inkluzivno izobraževanje. V empiričnem delu naloge so predstavljena stališča in mnenja anketiranih učiteljev o učni uspešnosti romskih učencev, predstavljena je povezanost znanja slovenskega jezika (jezika okolja) in ocene iz predmeta slovenščina. Analizirana so tudi: mnenja učiteljev o svoji odgovornosti za učne dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter mnenja o učiteljevi neposredni odgovornosti za sprejetost romskih učencev med vrstniki. Naloga ugotavlja, da so romski učenci pogosteje učno neuspešni kot njihovi vrstniki, prav tako je (ne)znanje jezika eden izmed ključnih dejavnikov za (ne)uspešnost romskih učencev. Ugotavlja tudi, da učitelji sebe ne zaznavajo kot pomembnega dejavnika pri doseganju učnega uspeha romskih učencev, imajo pa pomembno vlogo pri socializaciji oziroma sprejemanju romskih učencev v družbo vrstnikov.
Ključne besede: romski učenci, slovenski jezik – jezik okolja, kulturna različnost, inkluzivno izobraževanje, učna (ne)uspešnost, sprejetost.
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 656; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti učencev s posebnimi potrebami v inkluzivni šoli
Renata Štritof, 2015, magistrsko delo

Opis: Učitelj v inkluzivni šoli s soustvarjanjem učinkovitega učnega okolja in prilagajanjem pouka učenčevim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam omogoča učencem s posebnimi potrebami uspešno učenje in optimalni razvoj njegovih potencialov. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) prilagodi organizacija pouka in časa, izvajanje pouka in način preverjanja ter ocenjevanja. Namen magistrskega dela je preučiti prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Zaradi pomembne in odgovorne vloge učitelja v inkluzivni šoli smo raziskovali soustvarjanje in prilagajanje učnega okolja pri učiteljih za učence s posebnimi potrebami ter ugotavljali stališča učiteljev do dejavnikov uspešnosti. Statistično so bili kontrolirani dodatna usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami, stopnja, na kateri učitelji poučujejo in delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočili smo se predvsem na dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, saj naj bi bil učitelj, ki ima ustrezna znanja in veščine za delo z učenci s posebnimi potrebami, pri delu z njimi uspešnejši (Kavkler, 2002). V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Na vprašalnik je odgovorilo 280 učiteljev in učiteljic iz slovenskih osnovnih šol. Ugotavljamo, da predvsem učitelji z dodatnimi znanji za delo z učenci s posebnimi potrebami bolj prilagajajo pouk ter soustvarjajo učinkovito učno okolje. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da učitelji prilagoditvam pri organizaciji in pri izvajanju pouka, ki so pomemben del učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ne pripisujejo posebnega pomena za doseganje učne uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, inkluzivna šola, vloga učitelja, učno okolje, soustvarjanje učinkovitega učnega okolja, prilagoditve, učna uspešnost
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 1181; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (731,89 KB)

8.
Spol in starost učencev kot dejavnika razlik v učiteljevi naklonjenosti, zaznani podpori učitelja ter učni uspešnosti
Katja Košir, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji ocenjujejo svojo naklonjenost dekletom in fantom v različnih obdobjih šolanja ter kako učenci zaznavajo morebitne razlike v naklonjenosti učitelja. Prav tako sem želela ugotoviti razlike med dekleti in fanti v povezanosti učiteljeve naklonjenosti ter zaznane podpore učitelja z učno uspešnostjo učencev. V raziskavi je sodelovalo 1155 učencev (učenci 5. in 8. razreda osnovne šole ter dijaki 2. letnika srednje šole) ter 50 učiteljev - razrednikov udeleženih učencev. Rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v vseh starostnih obdobjih bolj naklonjeni dekletom kot fantom, kar je še posebej izrazito pri učencih 8. razreda osnovne šole. Dekleta so učno uspešnejša od fantov, vendar pa se dekleta in fantje ne razlikujejo v stopnji podpore, ki jo zaznavajo s strani učitelja.
Ključne besede: medosebni odnosi, učenci, učitelji, razlike med spoloma, srednje šole, osnovne šole, učna uspešnost, socialno zaznavanje, starostne razlike, odnosi med učitelji in učenci, Vprašalnik življenja v razredu
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 478; Prenosov: 28
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

9.
VPLIV OSEBNOSTI NA USPEŠNOST ŠTUDIJA
Grega Okoren, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uspeh pri študiju je odvisen od različnih dejavnikov. Poleg prevladujočih, ki so inteligenca in sposobnost dojemanja, delovne navade, predhodno znanje, nadarjenost in dojemljivost posameznika na določenem področju, so prisotni še manj pomembni dejavniki, kot so privzgojena stališča in prepričanja osebe, izoblikovana osebnost, nazori, religijski in etični pogledi ter psihološki dejavniki. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na osebnost študenta in kako le-ta vpliva na njegov uspeh pri študiju. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so opisani psihološki dejavniki, za katere menimo, da v zaznavni meri vplivajo na uspeh pri študiju. Osebnost si lahko predstavljamo kot množico značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med sabo. Vseh značilnosti posameznik ne razvije sam. Pridobi jih iz okolja, s priučenimi vedenjskimi vzorci in pred definiranimi lastnostmi. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na opredelitev tipov osebnosti in slednje poskušali povezati z učno uspešnostjo. V praktičnem delu smo izvedli raziskavo, s katero smo preverili vnaprej zastavljena raziskovalna vprašanja in jih kasneje analizirali. Dokazali smo povezanost tipov osebnosti z uspešnostjo študija. V povprečju imajo posamezniki s prevladujočo osebnostjo sangvinika boljše učne rezultate (višjo povprečno oceno). Pri povezavi tipov osebnosti z učnim uspehom v srednji šoli, smo povezavo odkrili le pri osebnosti kolerika. Ugotovili smo, da ima posameznik, ki je izrazit kolerik, slabši učni uspeh. Preverili smo tudi povezanost učnega uspeha v srednji šoli s povprečno študijsko oceno, vendar statistične povezanosti nismo odkrili.
Ključne besede: tipi osebnosti, študijska uspešnost, učna uspešnost
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 442; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (995,37 KB)

10.
Vpliv otrokovih gibalnih sposobnosti na njegovo učno uspešnost
Nastja Petek, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja vpliv med otrokovimi gibalnimi sposobnostmi in njegovo učno uspešnostjo. Raziskava je zajemala 189 otrok iz OŠ Sladki Vrh, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali 3. – 8. razred. Ali otrokove gibalne sposobnosti vplivajo na njegov učni uspeh smo ugotavljali s pomočjo rezultatov iz športno-vzgojnega kartona na vseh osmih testih gibalnih sposobnosti in zaključnimi ocenami pri skupnih predmetih 3.- 8. razreda, katere smo pridobili iz matičnih listov posameznega učenca. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 19.00 za Windows. Za ugotavljanje, ali obstaja statistično pomembna korelacija med vsoto ocen in posameznimi testi iz športno-vzgojnega kartona, je bila uporabljena regresijska analiza. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna korelacija med vsoto ocen in gibalno sposobnostjo učencev na testih dotikanje plošče z roko in vesa v zgibi. Za ugotavljanje razlik med podpovprečno in nadpovprečno gibalno razvitimi učenci na vseh osmih merjenih gibalnih sposobnosti v učnem uspehu, je bil uporabljen t-preizkus. Rezultati so pokazali, da med skupinama v učnem uspehu obstaja statistično pomembna razlika. Učenci, ki so nadpovprečno gibalno razviti dosegajo boljši učni uspeh oziroma imajo višjo povprečno oceno. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja razlika v razvitosti gibalnih sposobnosti na posameznem testu iz športno-vzgojnega kartona glede na spol in razred učenca. Rezultati hi.kvadrat preizkusa so pokazali statistično pomembnost razlik med spoloma pri testu poligon nazaj, bistveno višji odstotek je bil nadpovprečno razvitih deklic, kot dečkov. Prav tako so rezultati pokazali statistično pomembnost med razredi pri testu skok daljino iz mesta in pri testu poligon nazaj.
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, učna uspešnost, spol, razred
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (965,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici