SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 185; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

2.
SAMOREGULACIJSKI VIDIKI ŠOLSKE USPEŠNOSTI GIMNAZIJCEV OB SPREMLJANJU NJIHOVE IDENTIFICIRANE NADARJENOSTI
Tamara Malešević, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je pojasniti vpliv elementov izvršilnih spretnosti ter samoregulacije učenja na uveljavljanje potencialov identificiranih nadarjenih dijakov, ki ga spremljamo preko učnih rezultatov. V teoretičnem delu smo ugotavljali, da je samoregulacija najbolj pomembna kompleksna izvršilna funkcija, v empiričnem delu pa smo povezave med njimi tudi potrdili. Uporabili smo vprašalnik za samooceno izvršilnih spretnosti (IS) P. Dawson in R. Guareja ter vprašalnik Motivacijskih strategij za učenje (MSLQ), avtorjev P. Pintrich, D. Smith, T. Garcia in W. McKeachie na vzorcu 322 gimnazijcev. Razloge za učno neuspešnost nekaterih nadarjenih mladostnikov avtorji vidijo prav v elementih izvršilnih funkcij in samoregulacije učenja. V empiričnem delu smo z diskriminantno analizo razlik med identificiranimi (nadarjenimi) in ostalimi dijaki dobili (eno) diskriminantno funkcijo, ki nam pove, da imajo identificirani boljši učni uspeh, izvršilne funkcije in samoregulacijo učenja. Diskriminanto funkcijo pojasnjuje tudi višji ekonomsko-socialno-kulturni status družin identificiranih nadarjenih. Z modelom hierarhične multiple regresijske analize smo pojasnili slabo tretjino variabilnosti učnega uspeha. Ugotovili smo, da višji učni uspeh dosegajo identificirani kot nadarjeni, dijaki, ki so izbrali srednjo šolo zaradi storilnostno-ciljnih razlogov, dijaki, ki v manjši meri pripisujejo vzroke za učni uspeh sreči, in dijaki, ki imajo višje rezultate na lestvicah IS in MSLQ. Sklenemo lahko, da izvršilne funkcije in samoregulacija učenja delujejo kot mediacijske variable med nekaterimi dejavniki učnega uspeha in samim uspehom.
Ključne besede: samoregulacija učenja, izvršilne spretnosti, učna uspešnost gimnazijcev, nadarjenost
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 348; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici