SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DEJAVNIKOV NA UČNO IN SOCIALNO USPEŠNOST DOMSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ
Mateja Rus, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razčlenili razvoj čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih oziroma mladostnikih ter podrobneje opredelili dejavnike, kot so družina, šola, vzgojni zavod in samopodoba, ki vplivajo na otroka oziroma mladostnika s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V tem delu smo prav tako predstavili enoto dom, ki deluje v sklopu Osnovne šole Veržej. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena z razredniki, domskimi vzgojitelji ter njihovimi varovanci na Osnovni šoli Veržej. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako so domski otroci na Osnovni šoli Veržej uspešni na učnem in socialnem področju, ali je zaslediti spremembe uspeha od njihovega prihoda v Osnovno šolo Veržej do danes in kaj je vplivalo na te spremembe.
Ključne besede: čustvene in vedenjske težave, družina, šola, vzgojni zavod, samopodoba, socialno okolje, učna uspešnost, socialna uspešnost, Osnovna šola Veržej
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2644; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
VLOGA UČITELJA PRI OBLIKOVANJU OTROKOVE SAMOPODOBE
Nuša Pratneker, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok ter vlogo učitelja pri oblikovanju le-te. Moj namen je predstaviti vlogo učitelja pri oblikovanju otrokove samopodobe ter ugotoviti, ali se vloga učiteljev razlikuje glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj definicij samopodobe, predstavila strukturo in razvojni vidik samopodobe, osnovne prvine samopodobe in kako lahko ugotavljamo samopodobo. V drugem delu sem opisala, kakšen vpliv ima socialno okolje na samopodobo in predstavila vpliv učenja na samopodobo in obratno. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja — intervju. V vzorec sem zajela pet učiteljev prvega triletja in pet učiteljev drugega triletja v osnovnošolskem izobraževanju. Na koncu sem predlagala tudi nekaj pristopov za izboljšanje samopodobe pri osnovnošolski mladini.
Ključne besede: samopodoba, struktura samopodobe, razvojni vidik samopodobe, socialno okolje, učna samopodoba, vloga učitelja, kvalitativne metode
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 4107; Prenosov: 703
.pdf Celotno besedilo (885,48 KB)

3.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 53; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

4.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici