| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 179
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Vleka in transportna sredstva
Matjaž Šraml, 2009, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: transportne naprave, prometna sredstva, vozila, cestna vozila, tirna vozila, promet, visokošolski učbeniki
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1253; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo

22.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2290; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

23.
NEEVROPSKA ZGODOVINA V SLOVENSKIH UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINO: PRIMERJAVA VSEBIN PRED OSAMOSVOJITVIJO SLOVENIJE IN DANES
Monika Lah, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila prisotnost neevropske zgodovine v učbenikih in učnih načrtih za zgodovino v osnovnih šolah in gimnazijah. Na podlagi primerjave starih učnih načrtov in učbenikov pred osamosvojitvijo Slovenije z novimi in aktualnimi sem ugotovila, da je do večjih sprememb prišlo v obdobju posodabljanja učnih načrtov v letih 1996 in 1998 ter v letih 2006 in 2008. Ker se je pouk zgodovine skozi zgodovinski razvoj spreminjal, so se spreminjale tudi vsebine neevropske zgodovine. Poučevanju neevropske zgodovine v času tradicionalnega pouka na Slovenskem niso pripisovali večjega pomena, saj so bile obravnavane le tiste države in kulture, ki so imele s slovenskim narodom neposreden stik. Po prvi svetovni vojni so prevladovale učne vsebine, ki so bile povezane z Jugoslavijo in z jugoslovanskimi narodi. V učnih načrtih in učbenikih, ki so jih za osnovne šole in gimnazije uporabljali do leta 1990, sem opazila velik vpliv socializma in marksizma, ki je v tem obdobju predstavljal pomembno družbeno smernico na področju vzgoje in izobraževanja. Obravnava neevropske zgodovine je bila v primerjavi s posodobljenimi učnimi načrti in učbeniki zelo skromna. V ospredju so bile velike civilizacije starega vzhoda, turški vpadi, fevdalni družbeni red, geografska odkritja ter prva in druga svetovna vojna. Do bistvenih sprememb pri pouku zgodovine je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, ko so se pojavile potrebe po prenovi osnovne šole in gimnazije. Kurikularne spremembe so poleg prenove obveznih učnih vsebin prinesle tudi izbirne učne teme, ki jih učitelji izbirajo skupaj z učenci. Ugotovila sem, da posodobljeni učni načrti in učbeniki zaradi odprte zasnove omogočajo večjo svobodo pri izbiri širših učnih tem, povezanih z neevropsko zgodovino. Tudi obseg vsebin v novih učnih načrtih in učbenikih je v primerjavi s preteklimi veliko bolj razširjen.
Ključne besede: učni načrti, učbeniki, pouk zgodovine, neevropska zgodovina, učne vsebine, osnovna šola, gimnazija.
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2220; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (744,38 KB)

24.
Uporaba Mathematice pri osnovah linearne algebre : zbrano gradivo
Irena Kosi-Ulbl, 2011, učbenik za višje in visoke šole

Ključne besede: matematika, linearna algebra, visokošolski učbeniki
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 1684; Prenosov: 91
Celotno besedilo (703,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
MNENJA UČITELJEV O UČBENIKIH PRI POUKU DRUŽBA V 4. RAZREDU V OSNOVNI ŠOLI
Nastja Hribernik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Mnenja učiteljev o učbenikih pri pouku družba v 4. razredu v osnovni šoli smo v teoretičnem delu na podlagi obstoječe literature najprej predstavili predmet družba. Nato pa smo se osredotočili na učbenik. Poiskali smo definicije o tem, kaj je učbenik, kakšna je njegova vloga ter kakšne so značilnosti dobrega učbenika. Natančneje pa nas je zanimalo, kakšni so kriteriji kakovosti ter struktura učbenika oziroma determinante, po katerih lahko vrednotimo učbenike. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov raziskali, kaj menijo o učbenikih za predmet družba učitelji, ki poučujejo v 4. razredu. Zanimalo nas je, katere učbeniku uporabljajo, kako se zanje odločajo, kako jih ocenjujejo na splošno in kako z vidika strokovne, slogovne, metodično-didaktične, motivacijske ustreznosti in ali učbeniki spodbujajo k aktivnemu učenju. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike glede na regijo, kjer učitelji poučujejo, in založbo. Rezultati so pokazali, da imajo učbeniki za družbo v 4. razredu svoje prednosti in slabosti, zato nobenega ne bi mogli oceniti kot izrazito dobrega oziroma slabega. Na podlagi raziskave lahko trdimo, da obstoječi učbeniki po mnenju učiteljev večinoma zadovoljujejo kriterije kakovosti. Učitelji pa so kljub manjšim pomanjkljivostim zadovolji z učbeniki, saj bi se ob možni ponovni odločitvi večina odločila za učbenik iste založbe.
Ključne besede: devetletka, razredni pouk, učbeniki, kriteriji kakovosti, družba
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 2395; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

26.
27.
28.
29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici