| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 560
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev
Mojca Tancer Verboten, doktorska disertacija

Opis: Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev izvirajo iz posebnega statusa univerz, na katerih delujejo, saj to niso samo institucije posebnega pomena, temveč imajo določeno univerzitetno avtonomijo, ki je v posameznih državah različno definirana in pravno normirana. Ustava Republike Slovenije določa, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne. Kljub dejstvu, da Ustava Republike Slovenije slovenskim državnim univerzam priznava institucionalno avtonomijo in jo na splošno definira v ZVis, je zaradi popolne regulacije posameznih področij prekomerno omejena z zakonsko ureditvijo nekaterih vidikov delovnih razmerij visokošolskih učiteljev. Kadrovska avtonomija univerz naj bi predstavljala visoko stopnjo samoregulacije na štirih področjih, in sicer pri zaposlitvenih postopkih na univerzi, pri določanju plačnega sistema in politike določanja plač, pri pristojnosti univerze za določanje lastnih kriterijev za napredovanje ter možnosti univerz v postopkih prenehanja delovnih razmerij, vendar prihaja v Republiki Sloveniji do posegov v avtonomijo univerze. Slovensko visokošolsko pravo ne pozna koncepta zakona o univerzi, v katerem bi bile urejene vse posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev, ki ne morejo biti prepuščene splošni delovnopravni in uslužbenski zakonodaji. Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev so vprašanja, ki so bila v preteklem razvoju visokošolskega prava neustrezno določena ali sploh niso bila vključena v visokošolsko zakonodajo. Posebnosti delovnopravnega položaja visokošolskih učiteljev je zaslediti pri postopku zaposlitve, pri izvolitvi v naziv, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, pri definiranju delovnih obveznosti in določitvi delovnega časa, ki terja specialno ureditev, ki izhaja iz narave dela visokošolskih učiteljev. Posebno ureditev terja tudi atipična oblika dela na domu, ki je vezana na znanstvenoraziskovalno delo visokošolskega učitelja. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa na univerzah, kar pomeni, da je za njih izobraževanje nujno potrebno, še posebej je izpostavljen mednarodno uveljavljen institut sobotnega leta (sabbatical), kjer zakonska (ne)ureditev pušča pravno praznino. Prenehanje delovnega razmerja in poseg v socialno varnost je pomemben institut tudi za visokošolskega učitelja, predvsem pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga izgube naziva ter iz razloga "prisilne upokojitve."
Ključne besede: visokošolski učitelji, delovnopravni položaj, kadrovska avtonomija univerz, delovne obveznosti visokošolskih učiteljev, izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, določitev delovnega časa visokošolskih učiteljev, tveganje prekarnosti za visokošolske učitelje, disertacije
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

2.
Računovodske in davčne posledice naravnih nesreč
Nika Janša, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
Napovedovanje verjetnosti neplačila z nevronskimi mrežami
Urban Rajter, 2021, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca se nanaša na teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki lahko opravljajo naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Podskupina strojnega učenja je globoko učenje, kjer se umetne nevronske mreže, algoritmi, ki jih navdihujejo človeški možgani, učijo iz velikih količin podatkov. Podobno, kot se ljudje učimo iz izkušenj, bi algoritem globokega učenja večkrat ponovil isto nalogo in jo vsakič nekoliko prilagodil, da bi izboljšal rezultat. V tej magistrski nalogi so predstavljene nevronske mreže, tipi nevronskih mrež in njihova uporaba. Podrobneje je opisana uporaba nevronskih mrež za namene napovedovanja verjetnosti neplačila. Uporabljen je model globoke nevronske mreže na anonimiziranih podatkih podjetja. Opisan je postopek priprave podatkov in postopek učenja modela na vhodnih podatkih. Analiza končnega rezultata pove, da je uporaba nevronskih mrež smiselna, saj algoritem nudi visoko natančnost.
Ključne besede: strojno učenje, nevronske mreže, globoko učenje, globoke nevronske mreže, kreditno tveganje
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 162; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
OPERATIVNO TVEGANJE PO DIREKTIVI SOLVENTNOST II
Anton Eferl, 2021, magistrsko delo

Opis: Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju Solventnost II) je nov zakonodajni in regulativni okvir za delovanje zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016. Glavni cilj Solventnosti II je zaščita zavarovancev. Ključne spremembe so se izvedle v novih pravilih solventnosti zavarovalnic in njihovem obvladovanju tveganj. V okviru Solventnost II mora posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica opredeliti vsa tveganja, ki se pojavljajo v njej. Tveganja mora kvantitativno in kvalitativno oceniti ter obvladovati. Tako se zavarovalnice ali pozavarovalnice spodbuja, da izrecno opredelijo svojo toleranco in profile tveganja. Solventnost II je postavila zelo dobro izhodišče regulativnega okvirja, še posebej v trenutnih okoliščinah, ko se zavarovalništvo nenehno sooča z večjimi in vsak dan z drugačnimi tveganji. Solventnost II predstavlja izziv pri reformi zavarovalnega nadzora, saj gre za sodoben model upravljanja s tveganji, ki se pojavlja v zavarovalništvu. Njen glavni namen je uskladitev sistema zavarovalnega nadzora v Evropski uniji. Predstavlja tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki združuje zahteve zavarovalnic in pozavarovalnic glede lastnega kapitala in njihove izpostavljenosti tveganju. Za izračun zahtevanega minimalnega kapitala (angl. Minimal Capital Requirement, v nadaljevanju MCR) je potrebno upoštevati celotno izpostavljenost vsem tveganjem, po novem tudi operativna tveganja. Solventnost II vsebuje tudi podrobnejše zahteve glede organizacije zavarovalnih dejavnosti in obseg poročanja zavarovalnic in pozavarovalnic je obsežnejši glede na prejšnji sistem zavarovalnega nadzora, saj gre za zapleten pravni okvir nadzora zavarovalnih poslov. Ta temelji na treh stebrih in se nanašajo na kapitalske zahteve, pogoje upravljanja in zahteve po poročanju. Zahtevani solventnostni kapital (angl. Solvency Capital Requirement, v nadaljevanju SCR) omogoča pokritje izgub in je sestavljen iz osnovnega SCR-ja, kapitalske zahteve za operativno tveganje ter prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov. Operativna tveganja tako vplivajo na sredstva in obveznosti. Za ustrezno in kvalitetno obvladovanje operativnega tveganja morajo zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljati vse svoje strokovno znanje in izkušnje. Obvladovanje operativnega tveganja vključuje proces identifikacije, ocenjevanja in spremljanje operativnega tveganja. Vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica mora imeti strategijo za ravnanje z operativnim tveganjem, zato je upravljanje ključen proces, ki ga je mogoče razdeliti na več podprocesov. Potreben je strokoven pristop za identifikacijo vseh operativnih tveganj, ki jih je nato potrebno izmeriti in analizirati. Zavarovalnice morajo za uspešno obvladovanje operativnega tveganja imeti stalen in aktiven nadzor nad upravljanjem svojih portfeljev, ki pa so podvrženi zakonskim predpisom.
Ključne besede: Solventnost II, zavarovalništvo, operativno tveganje, identifikacija operativnega tveganja, upravljanje operativnega tveganja
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (738,06 KB)

5.
Kdo so poslovni angeli: primer slovenskega poslovnega angela "X"
Brigita Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Financiranje je ključno vprašanje za preživetje in razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poslovni angeli imajo ključno vlogo zlasti pri financiranju inovativnih idej z visokim potencialom rasti. Zapolnjujejo finančno vrzel med ustanovitelji, družino in prijatelji na eni strani ter institucionalni skladi tveganega kapitala na drugi strani. So bogate osebe z veliko poslovnimi izkušnjami, pripravljene vlagati in ponuditi svoje bogastvo ter znanje lastnikom in podjetnikom, da ustanovijo ali razvijejo svoje podjetje. Vendar več ko 95 % podjetnikov, ki iščejo sredstva pri poslovnih angelih, tega ne prejmejo in postavljajo vprašanja, ali se lahko ta visoka stopnja zavrnitev zmanjša. Znanstveniki menijo, da se odgovor skriva v razumevanju poslovnih angelov in njihovega postopka odločanja o naložbi ter ugotavljanju vzrokov, zakaj so priložnosti zavrnjene v postopku odločanja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodnem delu se posvetimo opisom problema, namena, cilja in hipotez diplomskega projekta, kasneje pa nadaljujemo z omejitvami ter predvidenimi metodami. V drugem poglavju navajamo vrste in načine financiranja podjetja, kjer opisujemo dolžniško in lastniško financiranje. V tretjem in četrtem poglavju se osredotočamo na poslovne angele, in sicer tretje poglavje vključuje teorijo o tem, kdo so poslovni angeli, njihovi investicijski motivi, vrstah poslovnih angelov ter opisu njihovih prednosti in slabosti. V četrtem poglavju pa ugotavljamo, kako in zakaj se poslovni angeli odločijo za investicijo. Tukaj opisujemo proces odločanja poslovnih angelov, njihova merila ocenjevanja donosnosti naložbe in naložbenega tveganja poslovnih angelov. V praktičnem delu diplomskega projekta poskušamo čim bolje predstaviti slovenskega poslovnega angela Branka Drobnaka. Opisali smo njegovo karierno pot z izkušnjami ter navedli, kako on oz. klub Poslovni angeli Slovenije izbira investicijske naložbe. Za konec smo dodali še njegove napotke za mlade podjetnike.
Ključne besede: lastniško financiranje, poslovni angeli, investicijske odločitve, investicijsko tveganje, Branko Drobnak, klub Poslovni angeli Slovenije
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 240; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (928,02 KB)

6.
Analiza varnosti obrata polimerizacije
Jernej Lipovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo varnosti obrata za proizvodnjo lepil v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju. Prvi del magistrskega dela je obsegal HAZOP študijo obrata polimerizacije. Organizirali smo sestanke z zaposlenimi v podjetju, na katerih smo določili dele procesa, za katere je bila študija potrebna in s kombinacijami ključnih besed in procesnih parametrov iskali deviacije od običajnega obratovanja, ki po predpostavki HAZOP študije predstavljajo nevarnost. Odkrili smo 36 takšnih deviacij, med katerimi so bile tudi 4 z visoko stopnjo tveganja. Za odklone z nezaželenim tveganjem smo podali predloge za ukrepe, z implementacijo katerih bi podjetje lahko izboljšalo procesno varnost. V drugem delu magistrske naloge smo za eno od deviacij, ki se najpogosteje pojavljajo, to je razlitje kemikalije, izvedli simulacije z računalniškim programom ALOHA. Za razlito kemikalijo smo izbrali vinilacetat, ki predstavlja osnovno kemikalijo pri proizvodnji vinilnih polimerov, hkrati pa izkazuje precejšnjo toksičnost in vnetljivost. S programom smo ocenili vpliv količine razlite kemikalije in atmosferskih pogojev, kot so hitrost vetra, temperatura in oblačnost, na območje izpostavljenosti, znotraj katerega koncentracije presegajo mejne vrednosti AEGL-1, AEGL-2 in AEGL-3. Rezultati nakazujejo, da je območje izpostavljenosti največje ob kombinaciji visokih temperatur in močnega vetra, medtem ko je vpliv oblačnosti precej manjši. Ugotovili smo, da se območje izpostavljenosti prav tako močno poveča z naraščanjem površine razlitja, kar poudarja pomembnost zadržanja razlitja znotraj lovilnega platoja.
Ključne besede: HAZOP, ALOHA, procesna varnost, polimerizacija, simulacija, tveganje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

7.
UPRAVLJANJE TVEGANJ V MEDNARODNEM POSLOVANJU PODJETJA STRAMEX PET D.O.O.
Marko Tertinek, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje stremi k zvišanju svojih prihodkov in dobičkov, kar pa je na domačem trgu omejeno. Zato so podjetja prisiljena, da začnejo poslovati na tujih trgih, če želijo uresničiti svojo vizijo nadaljnje rasti. V današnjem turbulentnem okolju mednarodnega poslovanja je vsako podjetje izpostavljeno tveganjem na tujih trgih. Tema diplomskega dela je aktualna in uporabna za podjetja, ki želijo postati in ostati uspešna v mednarodnem poslovanju. Poznamo deželna, finančna in poslovna tveganja. Ker so tveganja v mednarodnem poslovanju zelo obsežna tema, smo se odločili, da obravnavamo ta tveganja na osnovi proučevanja primera podjetja Stramex Pet, d. o. o., ki je na trgu prisotno več kot 20 let. Želeli smo se prepričati, če podjetje dobro upravlja tveganja, zato smo se odločili, da slednje analiziramo in ocenimo uspešnost upravljanja tveganj v podjetju Stramex Pet, d. o. o.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, tveganje, upravljanje tveganj, finančno tveganje, deželno tveganje, poslovno tveganje. .
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (978,15 KB)

8.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 279; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
Finančna pismenost mladih v sloveniji
Gorana Savanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v zelo dinamičnem ter volatilnem gospodarskem okolju, ki od ekonomskih subjektov zahteva nenehno sprejemanje poslovnih odločitev na osnovi asimetričnih informacij, ki imajo različne ekonomske učinke. Pojavlja se potreba, da morajo ekonomski subjekti imeti relativno zadosti znanja s področja financ ter gospodarjenja, če želijo generirati ustrezne denarne tokove in dobičke. V akademskih krogih se je izoblikoval poseben termin oz. konstrukt finančne pismenosti, ki žal nima enotne definicije niti ni natančno kvantitativno opredeljen, vendar omenjeni termin v grobem pomeni posameznikovo znanje ter veščine s področja financ ter ocenjevanja finančnih tveganj, s ciljem sprejemanja ustreznih poslovnih odločitev. V diplomski nalogi smo raziskovali, kakšno je stanje finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji. Ugotovili smo, da mladi v Sloveniji niti so finančno pismeni niti niso, ampak so izrazito indiferentni do upravljanja s financami, niti so finančno odgovorni niti niso, ampak imajo nevtralen odnos do financ. in Vpliv staršev in finančna pismenost mladih sta izrazito nevtralna. V Sloveniji obstaja raziskovalna vrzel na področju finančne pismenosti mladih. Izobraževalne institucije bi morale v svoje učne programe vključiti vsebine na temo finančne pismenosti. Mlade je potrebno motivirati, da bodo bolj finančno pismeni in s tem bolj opolnomočeni za sprejemanje pomembnih finančnih odločitev v življenju.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno tveganje, finančno znanje, poslovne odločitve, upravljanje s financami
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Obvladovanje tveganj pri procesih inoviranja
Rok Žagar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali tveganja, s katerimi se lahko srečajo podjetja, prav tako pa smo se osredotočili tudi na inovacije oziroma nove pristope, ki jih lahko podjetja vgradijo v svoj poslovni cikel. Zaradi vedno večje konkurenčnosti postaja to čedalje pomembnejše. Zavedati se je treba, da tveganj ni možno povsem odpraviti. V interesu podjetij je, da se tveganja pravočasno zaznajo, obvladujejo oziroma znižujejo ter ohranjajo na najmanjši možni stopnji. Za ohranjanje njihove nizke stopnje pa so potrebne nenehne investicije, kar pa je lahko zelo zapleteno in dolgotrajno. V empiričnem delu smo predstavili podjetje EMO-Orodjarna d. o. o. Naredili smo pregled in analizo njegovih najpomembnejših tveganj ter jih vgradili v invencijsko-inovacijski proces. Podjetje se zaradi pojava konkurence na tujih, manj razvitih trgih in posledično trgih z nižjimi cenami stalno trudi ohranjati svojo konkurenčnost. Vzdržuje jo z nenehnimi investicijami v boljše tehnologije ter z izboljševanjem oz. vzdrževanjem kvalitete svojih izdelkov. Vse to ohranja njegovo dobro ime med kupci.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganja, inovacija, inoviranje, proces inoviranja
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (588,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici