SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
POSREDOVANJE BESEDNEGA ZAKLADA S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER NA PRIMERU NEMŠKIH IMEN ZA TELESNE DELE IN BARVE
Veronika Bukovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Da bi učenci pri pouku tujega jezika čim hitreje dosegli želene učne rezultate, jim morajo učitelji nuditi takšne metode, ki bodo za učence zanimive, kajti le na ta način se bodo učenci z vnemo učili in učni uspeh ne bo izostal. S pomočjo testnih izidov v dveh osnovnošolskih razredih, kjer sem svoje praktično delo izvedla, sem hotela raziskati, ali dosežejo učenci, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, boljše rezultate v primerjavi z drugim razredom, v katerem so se učenci učili brez didaktičnih iger. Z anketama sem hotela dokazati, da so se pri učencih, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, razvili močnejši pozitivni občutki, lažje je stekla komunikacija, motivacija pa je bila višja kot pri učencih, ki so se učili brez didaktičnih iger.
Ključne besede: PRVI JEZIK, DRUGI JEZIK TER TUJI JEZIK, POSREDOVANJE BESEDIŠČA, DIDAKTIČNA IGRA
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1824; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (14,57 MB)

2.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2056; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (666,95 KB)

3.
POUČEVANJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA NA SREDNJIH STROKOVNIH IN POKLICNIH ŠOLAH
Anja Cipot, 2009, diplomsko delo

Opis: Nemščina je kot tuji jezik v Sloveniji prisotna tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah. V Sloveniji je, tako kot v večini vzhodnoevropskih držav, prvi tuji jezik angleščina, šele nato ji sledita kot drugi tuji jezik nemščina in francoščina. Zaradi geografske bližine Avstrije, Nemčije in Švice je nemščina v Sloveniji vedno bolj pomembna, zato je dobro, da se z njo dijaki srečajo že v srednji šoli. Namen diplomske naloge je bil, raziskati stopnjo znanja dijakov pri pouku nemškega jezika na srednjih strokovnih in poklicnih šolah v Mariboru. Zanimalo me je predvsem, kakšen je napredek znanja od 1. do 3. letnika na področju besednega zaklada in slovnice. Raziskava je bila izvedena na Srednji prometni šoli Maribor in Srednji trgovski šoli Maribor.
Ključne besede: drugi tuji jezik, -pouk nemščine, -nemščina kot tuji jezik, -pouk tujih jezikov na srednjih strokovnih in poklicnih šolah.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2393; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (952,14 KB)

4.
VPLIVI DIDAKTIČNIH IGER NA UČENJE SLOVNICE PRI POUKU NEMŠKEGA JEZIKA
Daniela Bedernjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Moja diplomska naloga obravnava vplive didaktičnih iger na učenje slovnice pri nemškem jeziku kot tujem jeziku in primerjavo učnih ur z oziroma brez uporabe didaktičnih iger. V teoretičnem delu so osvetljena temeljna teoretična spoznanja, definicija termina didaktična igra, njeni elementi, funkcije ter igre, ki so primerne za poučevanje slovnice. Na kratko sem pojasnila tudi termin trpnika, ker sem to slovnično kategorijo poučevala v razredu. V diplomski nalogi so zapisana tudi spoznanja, pridobljena na podlagi praktične raziskave. Vsebujejo ugotovitve o uporabnosti didaktičnih iger pri poučevanju slovnice in rezultate primerjav s klasičnim poukom. Tako najdete odgovore na vprašanja glede uporabe, priljubljenosti in uspešnosti didaktičnih iger pri poučevanju slovnice.
Ključne besede: nemščina kot tuji jezik, srednja šola, slovnica pri pouku, trpnik, didaktične igre, igre za poučevanje slovnice, igre vlog, igre s pravili, konstrukcijske igre
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4333; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

5.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2505; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

6.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 3577; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
SLOVENSKI JEZIK KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVENSKEM PROSTORU
Tamara Himelrajh, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika zahteva drugačen pristop k delu kot učenje ali poučevanje maternega ali prvega jezika. V diplomskem delu sem med drugim raziskovala, kdo vse so govorci slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika danes in v preteklosti, zato sem na začetku opredelila temeljne pojme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem. Tujci se za učenje nematernega jezika odločajo iz različnih razlogov: bivanje v okolju, kjer je slovenščina prvi jezik, narava dela, ki ga tujci opravljajo v Sloveniji, študij… Potrebe po učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika so začrtale zasnovo programov, ki so nastajali ob načrtovanju jezikovne politike tako za slovenščino, ki se uporablja kot prvi jezik, kot tudi za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Diplomsko delo skuša podati pregled inštitucij, ki omogočajo učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika v Sloveniji in tujini in pregled učbenikov za učenje slovenskega jezika, kot drugega tujega jezika, saj to predstavlja pomemben delež pri vzpodbujanju tujcev za učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi/tuji jezik, uporabniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, programi slovenskega jezika kot drugi/tuji jezik, integracija tujcev, učbeniki, tečaji slovenščine kot drugi/tuji jezik.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3315; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2543; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

9.
RAZVOJ VIZUALNE KOMPETENCE PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA S POMOČJO UPORABE SLIKOVNEGA GRADIVA
Petra Kojc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj vizualne kompetence pri pouku nemščine kot tujega jezika s pomočjo uporabe slikovnega gradiva je v ospredju tema, kako pri pouku nemščine učiti vizualno kompetenco s pomočjo slikovnega gradiva. Nahajamo se v času, ko je moč opazovati vse več slik, ki zaznamujejo našo okolico. Tudi v učbenikih za nemščino kot tuji jezik je v zadnjih letih naraslo število slikovnega gradiva. Zato bo v teoretičnem delu tega diplomskega dela predstavljeno, zakaj je pomembno, da se pri pouku nemščine kot tujega jezika, spodbuja razvoj vizualne kompetence. Poglavja v teoretičnem delu se tako ukvarjajo predvsem z zaznavanjem in razumevanjem slik pri človeku ter z argumenti, ki podpirajo delo s slikami pri pouku. Prav tako pa podajo informacije o tem, kaj je vizualna kompetenca in kako otroke na podlagi slik iz učbenikov sploh (na)učiti kritično gledati. Pri pouku, ki temelji na učenju s slikami, naj bi učitelji učencem približali razliko med naravnim zaznavanjem in vizualno kompetentnim zaznavanjem. Učenci bi se morali zavedati, da slika zmeraj prinaša možnost interpretacije. Tako bi na podlagi učenja kritičnega gledanja učenci pobliže spoznali, da se je gledanja slik potrebno lotiti zavestno. Tako bi naučeno pri pouku lahko prenesli v vsakdanje življenje, kjer so obdani ne samo s statičnimi, temveč tudi s premikajočimi slikami (filmi, internet …). Da bi učitelji uspešno učili vizualno kompetenco, se morajo zavedati tipov in funkcij slik, ki jih le-te prinašajo s seboj k pouku nemščine. V ta namen je povzetih nekaj teoretičnih izsekov o tipih in funkcijah slik. Na vprašanje, ali učitelji uporabljajo slike pri pouku nemščine in ali na podlagi teh razvijajo oz. učijo vizualno kompetenco, odgovarja empirični del tega diplomskega dela. V ta namen je bila izvedena študija primera, kjer sem opazovala ure nemščine kot tujega jezika.
Ključne besede: funkcije slik, nemščina kot tuji jezik, slika, učitelj, učenec, vizualna kompetenca, vrste slik
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 2281; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

10.
UČENJE NEMŠČINE S POMOČJO NEMŠKIH OTROŠKIH PESMI V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Alexandra Ferlič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen koncept poučevanja tujega jezika s pomočjo pesmi. V teoretičnem delu je osvetljena povezava med glasbo in jezikom, predstavljene so raziskave in mnenja avtorjev o načinu in učinkovitosti uporabe pesmi pri pouku tujega jezika. Prav tako je povzeta izvedba 20-urne interesne dejavnosti, ki je bila izvedena v prvem razredu osnovne šole, pri kateri so se učenci naučili šest nemških otroških pesmi. V empiričnem delu smo preverjali mnenja učencev 1. razreda OŠ o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic, zaznavanje teh učencev o glasbenih dejavnostih, vključenih v pouk nemščine, njihovo jezikovno znanje neposredno po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti ter pridobljeno glasbeno znanje pesmic pri pouku nemščine, s pomočjo preizkusa znanja po pretečenih 9 mesecih, in sicer z namenom preveriti kvaliteto izvedbe interesne dejavnosti v nemščini in pridobljenega besedišča. Rezultati raziskave kažejo, da je mnenje učencev o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic pozitivno, da učenci glasbene dejavnosti, vključene v pouk nemščine, prav tako zaznavajo kot pozitivne, da je bilo jezikovno znanje učencev po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti na ustreznem nivoju ter da kaže pridobljeno glasbeno znanje pesmi pri pouku nemščine po pretečenih 9 mesecih še vedno pozitivne učinke.
Ključne besede: tuji jezik, glasba, otroške pesmi, nemščina, interesna dejavnost
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 3556; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici