Search the digital library catalog

Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 64; Downloads: 15
Full text (6,35 MB)

Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 115; Downloads: 4
Link to file

Abstract: Magistrska naloga obravnava sociofonetične značilnosti lokalnih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem, ki so se nemščine učili kot tujega jezika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izgovorne značilnosti izbranih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem z izgovornimi značilnostmi standardne nemščine ter primerjati izgovorne značilnosti ženskih in moških vodnikov. Teoretični del magistrske naloge vsebuje uvod v pojme fonetike, fonologije in sociofonologije ter kratek pregled značilnosti slovenskega jezika, njegovih posebnosti in narečij s poudarkom na narečju štajerske regije v Sloveniji. Nadalje sledi krajši pregled značilnosti slovenskega knjižnega jezika, njegovih posebnosti in narečij, pri čemer se osredotočamo na narečje štajerske pokrajine v Sloveniji, od koder prihajajo intervjuvani turistični vodniki. V nadaljevanju so predstavljene specifike nemškega knjižnega jezika, njegove fonetične značilnosti, pravila izgovarjave in znane tipične napake tujcev pri govoru nemščine. Teoretični del zaključujejo poglavja o podobnostih in razlikah slovenskega in nemškega jezika ter prikaz že poznanih rezultatov podobnih študij, ki so bile opravljene na nemško govorečih območjih. Empirični del vsebuje predstavitev metode, načina zbiranja jezikovnega gradiva in akustično analizo intervjujev, ki smo jih opravili z lokalnimi turističnimi vodniki na slovenskem Štajerskem. Dobljene rezultate analize smo najprej primerjali z že obstoječimi študijami o spolno specifičnih razlikah v nemškem jeziku in kontrastivnimi nemško-slovenskimi študijami, hipoteze pa smo ovrednotili na podlagi rezultatov in primerjav. Temu sledijo predstavitve možnih nadaljnjih raziskav.
Keywords: Nemščina kot tuji jezik, sociofonetika, fonetika, turistični vodniki, slovenska Štajerska
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 62; Downloads: 11
Full text (3,79 MB)

Abstract: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 188; Downloads: 27
Full text (407,16 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrski nalogi smo ob pregledu učbenikov za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 1. razredu OŠ razvili lasten instrumentarij, ki izhaja iz priporočil različnih avtorjev, na podlagi izsledkov pa smo pripravili smernice o uporabi učbenikov pri poučevanju angleščine v 1. razredu. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prednosti in vrzeli uporabe učbenikov pri poučevanju na splošno, na rabo učbenikov pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v otroštvu ter predstavili evalvacijo ustreznosti izbranih učbenikov in podali nekatera merila za analizo učbenikov za poučevanje tujega jezika v 1. razredu. V empiričnem delu smo pregledali 4 učbenike za angleščino kot tuji jezik v 1. razredu OŠ, izbranih iz Kataloga predlaganih učbenikov za leto 2022/23. Zaradi zagotavljanja anonimnosti, smo le-te označili s črkami A, B, C in D. Ugotovili smo, da ima najustreznejšo naslovnico učbenik D, pri pregledu formatov pa se priporočenemu formatu A4 najbolj približa učbenik B. Pri pregledu pisave smo ugotovili, da ustrezno pisavo zajemata le učbenika B in učbenik A. Pregledani učbeniki, razen učbenika A, vsebujejo kazalo vsebine in dodatna gradiva, prav tako je ta edini, ki ne uresničuje vseh zastavljenih ciljev, ki jih predvideva učni načrt za neobvezni izbirni predmet angleščine v 1. razredu. Na podlagi naših izsledkov uporabo učbenika svetujemo le za izhodišče poučevanja angleščine kot tujega jezika, učiteljem pa svetujemo, da jih uporabljajo v kombinaciji z drugimi viri in gradivi, medtem ko samostojno uporabo učbenika v prvem razredu OŠ odsvetujemo.
Keywords: učbenik, tuji jezik, poučevanje, 1. razred
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 486; Downloads: 54
Full text (653,57 KB)