1. Pogosto uporabljene angleške kratice in njihovo razumevanje pri različnih starostnih skupinah v slovenijiJaka Kodrič, 2025, diplomsko delo Opis: Kratice so postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja številnih ljudi. Pogosto se pojavljajo se v šalah na televiziji in radiu, kot učinkovito orodje v spletnih igrah, med delom, na spletnih omrežjih in drugod.
Najbolj so se razširile v moderni dobi s hitrim razvojem komunikacijske tehnologije. Težave v komunikaciji nastopijo, kadar sogovorniki ne razpolagajo s skladnim znanjem, kar povzroča nesporazume. Do teh težav pogosto prihaja zaradi podvajanja kratic, saj se enake kratice pojavljajo v različnih strokovnih področjih in lahko pomenijo povsem različne stvari, odvisno od konteksta. Dodatna zapletenost nastane pri razumevanju kratic, ki izvirajo iz drugega jezika, zlasti pri starejših ljudeh, ki nimajo veliko stika z angleščino, a se prav tako pogosto srečujejo s takšnimi – bodisi zaradi uporabe sodobne tehnologije bodisi v komunikaciji z mlajšimi člani družine. Rezultati vprašalnika so pokazali, da mlajša generacija bolje razume večino pogosto uporabljenih kratic kot ostali skupini.
Ključne besede: Kratice, krajšave, komunikacija, internet, jezik, starostne skupine
Objavljeno v DKUM: 06.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata : doktorska disertacijaNina Zver, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Ključne besede: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (11,61 MB) |
3. "Anika govori drugače": slikanica z dodatkom za učenje slovenskega znakovnega jezika : magistrsko deloSara Irman Kolar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali slikanico in njene značilnosti. S pomočjo primerov smo iskali razlike med slikanicami, namenjenimi splošni populaciji otrok, in tistimi, ki imajo posebne bralne prilagoditve. V ospredju je literatura za gluhe, ki bralcu z različnimi načini predstavi vsebino knjige. Kljub temu da gre za vizualno dojemljive osebe, ki naj bi po tej logiki znale brati besedilo, je to zanje zelo težko, saj črk ne zmorejo povezati s fonetičnimi vrednostmi in pomenom. Zanje je treba pisano besedo spremeniti v kretnje znakovnega jezika.
V prvih poglavjih smo razložili pojem gluhota in s tem povezane potrebe po prilagoditvah ter opisali značilnosti znakovnega jezika. V drugem poglavju smo povzeli glavne karakteristike in pristope k izdelavi splošne slikanice, nato pa predstavili nekaj redkih primerov slikanic, prilagojenih gluhim osebam. Zaradi pomanjkanja gradiva, prilagojenega osebam s težavami pri branju, se vse pogosteje pojavlja želja in potreba po prilagojeni literaturi.
V praktičnem delu smo izdelali slikanico, vsebinsko vezano na gluhoto. Prvinsko je namenjena slišečim bralcem, da se spoznajo z življenjem gluhih oseb, razumejo njihove potrebe in težave, jih spoštujejo in jim pomagajo. Slikanici je dodanih nekaj osnovnih kretenj, ki bralca spodbujajo, da se jih nauči in posledično bolj suvereno pristopi do gluhih oseb.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, gluhota, znakovni jezik, lažje besedilo, sprejemanje drugačnosti
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (4,64 MB) |
4. Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let : diplomsko deloNina Jehart, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo "Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let" vsebuje teoretični in empirični del. Teoretični del naloge predstavlja govorni razvoj otrok, dejavnike, ki vplivajo nanj, ter spodbujanje govora v vrtcu. Obravnavane so tudi jezikovne teme, kot so jezik, slovenski jezik, socialne zvrsti jezika, raba knjižnega in neknjižnega jezika v vrtcu ter narečja v Sloveniji, posebej koroško in mežiško narečje.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri nas je zanimalo, ali bodo otroci iz Mežiške doline prepoznali predmete na sličicah, ali jih bodo poimenovali z narečnimi ali s knjižnimi izrazi, ali bodo razumeli in prepoznali vsakdanje predmete, ko so poimenovani s knjižnimi izrazi, ali bodo ob ponovnem poimenovanju predmetov na sličicah uporabili knjižno ali narečno besedo ter ali obstajajo morebitne jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci v večini prepoznali predmete na sličicah, da so jih pogosteje poimenovali z narečnimi izrazi in da je večina prepoznala predmete, ko so bili knjižno poimenovani. Ko so ponovno sami poimenovali predmete, pa so pogosteje uporabili narečna poimenovanja. Poleg tega so se pokazale tudi jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja.
Ključne besede: otrok, razvoj govora, jezik, narečje in mežiško narečje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,14 MB) |
5. Plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti : diplomsko deloŠpela Prejac, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Želeli smo raziskati in ugotoviti, kakšne so možnosti povezave plesnih dejavnosti z gradniki bralne pismenosti v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili značilnosti plesa v predšolskem obdobju, vlogo vzgojitelja pri plesnih dejavnostih z otroki, elemente in vidike plesa. Osredotočili smo se tudi na ustvarjalni gib, značilnosti jezika v predšolskem obdobju in gradnike bralne pismenosti. Pri gradnikih bralne pismenosti smo se osredotočili na govor, glasovno zavedanje in besedišče. Na koncu teoretičnega dela pa smo predstavili tudi povezovanje plesa in jezika v predšolskem obdobju. V praktičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Dve dejavnosti sta bili osredotočeni na govor, tri so bile na glasovno zavedanje in tri na bogatenje besedišča. Plesne dejavnosti smo izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5-6 let. Na podlagi evalvacij izvedenih plesnih dejavnosti smo ugotovili, da se področji plesa in jezika med seboj odlično povezujeta. Ugotovili smo tudi, da obstaja veliko različnih možnosti za pripravo raznolikih plesnih dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Otroci so v načrtovanih plesnih dejavnostih spoznavali in utrjevali imena, jutranjo rutino, ustvarili gibe glede na zastavljeno besedo, plesno usklajevali zvoke, prepoznavali predmete na slikah skozi gibalne uganke ter izgovarjali začetne glasove besed. S pomočjo plesa so spoznavali in utrjevali tudi letne čase, čustva ter spoznavali in utrjevali glasove.
Ključne besede: ples, jezik, gradniki bralne pismenosti, ustvarjalni gib, govor, besedišče in glasovno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,69 MB) |
6. Raba narečja med vodenimi dejavnostmi vzgojiteljev v koroških vrtcih : diplomsko deloAna Marija Meh, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se poglobili v rabo narečja vzgojiteljev med njihovimi vodenimi dejavnostmi. Osredotočili smo se na vrtce po Koroški regiji. V teoretičnem delu so povzete osnove govora, jezika, govornega razvoja otrok, nekoliko podrobneje je razčlenjen jezik in njegove socialne zvrsti ter rabo narečja med delavci v vzgoji in izobraževanju.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila preko elektronske oblike posredovana v devet različnih vrtcev. Raziskava je pokazala, da vzgojitelji med vodenimi dejavnostmi uporabljajo narečje v kombinaciji s knjižnim jezikom, vendar skoraj nikoli samostojno.
Kljub delni rabi narečja med vodenimi dejavnostmi ostajajo razlogi, zakaj je temu tako, kar kaže na to, da vzgojitelji po narečju posegajo premišljeno in samo v določenih situacijah. Prav tako lahko potrdimo, da kljub rabi narečja spodbujajo rabo knjižnega jezika, ki je v vzgojno-izobraževalnih zavodih zaželena, če ne celo nujna.
Ključne besede: govor, jezik, neknjižni jezik, knjižni jezik, narečje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (787,81 KB) |
7. Uporaba angleškega jezika na slovenski televiziji in radiu : diplomsko deloNina Šentjurc, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali koliko angleškega jezika, natančneje angleških izrazov, smo Slovenci prinesli v tradicionalne medije in s kakšnim namenom. Radio in televizija sta namreč tradicionalna medija in ena izmed prvih, ki smo ju začeli uporabljati tudi Slovenci. Že beseda tradicionalen – tradicija pomeni, da nekaj izvira iz korenin določenega naroda in prenaša njihove navade ter kulturo iz generacije v generacijo. Na slovenski televiziji in radiu lahko vedno pogosteje slišimo vse več angleških izrazov, kar ni slabo za mlade, ki jih poznajo bolje kot starejši prebivalci Slovenije. V analizi smo povprašali širšo javnost, kako pogosto slišijo angleške izraze v tradicionalnih medijih, in ali se jim zdi to koristno oziroma moteče. Medtem smo povprašali tudi nekaj medijskih hiš, če pri svojih pogovornih in podobnih oddajah uporabljajo angleške izraze, kateri so najpogostejši in zakaj je to postalo trend.
Ključne besede: radio, televizija, angleški jezik, angleški izrazi, pogovorne oddaje, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 27.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Opis: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Ključne besede: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (9,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Analiza algoritmov stiskanja na primeru tekstovnih datotek v različnih jezikihKlemen Arzenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne algoritme stiskanja tekstovnih datotek in analizira, ali jezik, v katerem je zapisana vhodna datoteka, vpliva na uspešnost stiskanja z izbranimi algoritmi. Preučeni in predstavljeni bodo izbrani algoritmi stiskanja, ugotovljene prednosti uporabe izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek, določene entropije analiziranih jezikov na ravni znakov, izvedeni praktični testi izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek s testnimi vzorci različnih jezikov, analizirano in ugotovljeno, ali jezik v izbranih testnih vzorcih vpliva na uspešnost posameznih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek. Delo bo iskalo povezave med entropijo jezika in uspešnostjo stiskanja. Na koncu bo na primeru Huffmanovega algoritma, ki kodira posamezne znake, preverjeno, ali kodiranje daljših nizov izboljša učinkovitost kodiranja.
Ključne besede: naravni jezik, entropija jezika, algoritmi stiskanja, algoritem LZW, tekstovne datoteke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Moderna zgodovina razvoja pravnega sistema na slovenskem ozemlju : magistrsko deloTadej Makoter Rožmarin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje.
Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države.
Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva.
Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava.
Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Ključne besede: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,53 MB) |
