| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 541
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencev
Jana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: slovenščina kot tuji jezik, glasoslovne težave, izgovorjava, bosanski priseljenci, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učitelj
Marko Jesenšek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde
Natalia Kaloh Vid, Mihaela Koletnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary school
Ines Voršič, Dragica Haramija, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (407,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?
Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Ključne besede: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primera
Gjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Ključne besede: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) : magistrsko delo
Daniela Kočar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) raziskuje prvi prekmurski časopis, ki je v Budimpešti izhajal pod uredništvom Imreta Agustiča, in sicer v času, ko se je že izoblikoval enoten slovenski knjižni jezik, obenem pa se je še objavljalo tudi v prekmurščini. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je jezikovna podoba rubrike Kratkočasnik, ki vsebuje šale, pogosto zapisane v obliki dvogovorov. V teoretičnem delu so predstavljene splošne značilnosti časopisa Prijatel, urednik, posamezne rubrike, uporabljeni črkopis, jezik in pomen časopisa. V empiričnem delu sem s pomočjo treh ohranjenih številk časopisa Prijatel iz leta 1878 najprej podala vsebinske značilnosti izbrane rubrike in pojasnila humorne učinke, nato pa sem analizirala pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in skladenjske značilnosti v rubriki Kratkočasnik. S tem sem preverila, ali so besedila še zapisana v knjižni prekmurščini. Preverila sem tudi prisotnost uporabljenih leksemov v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006) in tako ugotavljala kontinuiteto rabe značilno prekmurskega besedja. Na podlagi izvirnika sem ob koncu naredila še diplomatični in kritični prepis besedil ter znotrajjezikovni prevod v sodobno knjižno slovenščino. S tem sem besedila pripravila za morebitne nadaljnje raziskave, s prevodom pa sem omogočila tudi njihovo širše razumevanje.
Ključne besede: časopis Prijatel, Imre Agustič, rubrika Kratkočasnik, jezikovna analiza, prekmurski jezik, humor, diplomatični prepis, kritični prepis, znotrajjezikovni prevod
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

8.
Izzivi in prednosti uporabe mobilnih aplikacij v dostopnem turizmu : razumevanje percepcije uporabnikov znakovnega jezika
Marica Ilić, 2024, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Ključne besede: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

9.
Učenje angleškega jezika v sloveniji s pomočjo medijev nekoč in danes : diplomsko delo
Tilen Caf, 2023, diplomsko delo

Opis: Mediji se v Sloveniji in po celem svetu vedno bolj masivno uporabljajo. Uporabljajo se za komunikacijo, za zabavo, za pridobivanje novic in podobno. Lahko pa se uporabljajo tudi za informiranje o določenih temah za katere je posameznik zainteresiran, vključno z učenjem tujega jezika. Učenje tujih jezikov dandanes postaja vse lažje zaradi enostavnega dostopa do gradiv in informacij preko spleta. Vsak, ki ima internetno povezavo lahko dostopa do filmov v tujem jeziku, serij, knjig, stripov in ostalih medijev preko katerih je možno spoznavati tuj jezik.
Ključne besede: Učenje tujega jezika, angleški jezik, mediji, nekoč in danes
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danes
Tadej Kralj, 2023

Opis: V monografiji obravnavam slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Njeni predstavniki so jo ob priseljevanju in kljub močni integraciji v državi gostiteljici ohranjali v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo prenašali na svoje potomce. Druga generacija, ki je zrasla v Kanadi, je bila vse do vstopa v šolo ves času v stiku s slovenščino in s tamkajšnjim slovenskim kulturnim življenjem, po vstopu v šolo pa je sporazumevanje v slovenščini postopoma zamenjalo sporazumevanje v angleščini. Še hitrejšo integracijo v širšo družbeno skupnost in izginjanje rabe slovenščine je opaziti pri tretji oz. četrti generaciji potomcev priseljencev. Zanimalo me je, ali in kako si predstavniki različnih generacij (prve, druge ter tretje in četrte) prizadevajo za ohranjanje slovenščine: s katerimi nameni in kako pogosto jo uporabljajo ter s kom, kdaj in v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini. Ugotovil sem, da se v izbranem okolju med predstavniki prve in druge generacije slovenščina ohranja tako s sporazumevanjem v vsakdanji rabi (praktična raba jezika) kot tudi z rabo na kulturnih prireditvah (simbolična raba jezika). Raba slovenščine med predstavniki tretje in četrte generacije izginja, kljub temu da kanadska politika multikulturalizma spodbuja rabo dediščinskih jezikov.
Ključne besede: etnična skupnost, Slovenci v Torontu, dediščinski jezik, uporabniki slovenskega jezika, jezikovno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 16
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici