| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU DO SREDOZEMLJA
Maja Reiter, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo najprej na kratko opredelili skupno zunanjetrgovinsko politiko EU ter glavne instrumente, s katerimi EU ureja trgovinsko menjavo s tretjimi državami. Sledi predstavitev ekonomskih značilnosti sredozemskih držav partnerk (SDP), predstavili pa smo tudi aktualne podatke o neposrednih tujih investicijah v regiji. Analizirali smo ekonomsko sodelovanje med EU in Sredozemljem na področju trgovine z blagom, storitvami ter NTI ter ugotovili, da je EU zelo pomemben gospodarski partner za regijo, medtem ko pa je stopnja intraregionalnega ekonomskega sodelovanja nizka. Prikazali smo razvoj skupne zunanjetrgovinske politike EU do Sredozemlja- od začetnih unilateralnih preferenc, ki jih je EU nudila SDP v 1960.-ih, pa do pridružitvenih sporazumov v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, dandanes razširjenega v Unijo za Sredozemlje. Bistvena razlika je v zahtevani stopnji vzajemnosti glede liberalizacije trgovine oziroma dostopa na trg, kajti cilj partnerstva je oblikovanje evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Ker je v okviru preteklih dogovorov EU že liberalizirala uvoz industrijskih izdelkov ter določenega dela kmetijskih in ribiških izdelkov iz SDP, se danes praktično odvija proces asimetričnega odpiranja trgov evropskemu izvozu v SDP. Ugotovili smo, da nekatere SDP še vedno uporabljajo visoke carinske zaščite. Obenem pa tako trgovino z EU kot tudi intraregionalno trgovino dodatno zavirajo različne necarinske trgovinske ovire na področjih, kot so standardi, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, carinski postopki, zaščita pravic intelektualne lastnine ter politika konkurence in javne nabave.
Ključne besede: Skupna trgovinska politika, Evropska unija, Sredozemlje, Sredozemske države partnerke, mednarodni trgovinski sporazumi, intraregionalna trgovina, liberalizacija trgovine, evro-sredozemsko prostotrgovinsko območje, trgovinske ovire.
Objavljeno: 06.07.2012; Ogledov: 1343; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
3.
4.
PROTEKCIONISTIČNI UKREPI DRŽAV EVROPSKE UNIJE PRED KONKURENCO IZ AZIJSKIH DRŽAV
Matej Črešnar, 2013, diplomsko delo

Opis: Dandanes smo priča, kako se težišča gospodarske in politične moči hitro spreminjajo. Mednarodna menjava raste in je večja kot kadarkoli prej v zgodovini. Razlog za večjo mednarodno menjavo gre iskati tudi v številnih podpisanih mednarodnih trgovinskih sporazumih in v vplivu Svetovne trgovinske organizacij, ki poizkuša liberalizirati svetovni trg. Vendar pa gospodarska kriza pušča tudi velike posledice v mednarodni trgovini in kljub podpisanim sporazumom, ki bi omogočilo prosto trgovanje pa še vedno prihaja do meddržavnih sporov ter zopet zatekanje v državne zaščitniške intervencije. Tako je med Evropsko unijo in azijskimi državami prišlo do spora zaradi »prepoceni« izvoza v Evropsko unijo, ki po mnenju evropskih proizvajalcev ni upravičena in ogroža številna delovna mesta. Zato se je Evropska unija zavzela za zaščito svojih proizvajalcev, kar pa je za sabo pustilo tako dobre kot slabe posledice. Po eni strani je ukrep popolnoma upravičen, saj preprečuje uničevanje evropske industrije, ki jo povzroča azijska nelojalna konkurenca. Po drugi strani pa so se številne članice Unije pričele zavzemati, da se ukrepov ne izvaja več, saj si države ne želijo priti v spor z azijskimi državami, predvsem pa ne s Kitajsko, ki predstavlja za evropske države pomemben perspektiven trg v prihodnosti. To pa bi povzročilo še večjo škodo že sedaj močno upehanemu evropskemu gospodarstvu. Ob sprejetih ukrepih pa se mora Evropa tudi soočiti s povračilnimi ukrepi, ki jih sprožijo prizadete države. Tako bi Evropska unija počasi morala razumeti, da gre tu predvsem za politični projekt. Da hitro rastoče azijsko gospodarstvo temelji na državnih subvencijah in dampinških cenah in da bomo priča konfliktnim interesom obeh velesil še kar nekaj časa. Ob tem pa so se zopet pričele pojavljati protekcionistične ideje nekaterih držav, kar pa bi z njihovo uvedbo, lahko po mnenju ekonomistov, v teh kriznih časih pustilo še hujše posledice.
Ključne besede: protekcionizem, damping, protidampinški ukrepi, carina, trgovinski sporazumi, ukrepi Evropske unije.
Objavljeno: 04.11.2013; Ogledov: 1584; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (481,75 KB)

5.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 533; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici