| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 153
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
INSTRUMENTI ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV GCC
Anja Zupanc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Integraciji EU in GCC se pogajata za prostotrgovinski sporazum, ki bo prvi sporazum med dvema regionalnima integracijama. Sporazum bo celovit in bo vseboval različna področja, ki spadajo tudi v širše sodelovanje med EU in GCC. Pogajanja trajajo že od leta 2003 in navzven izgleda, kot da se nikamor ne premaknejo. Vendar pa vključujejo najrazličnejša področja, pri katerih je potrebno uskladiti ekonomijo in politiko obeh regij in prilagoditi posamezne zakone. Pri tako zapletenem sporazumu, ki je prvi sporazum s takšno širino in bo predstavljal osnovo za nadaljnje sporazume med integracijami, ni nič čudnega, da pogajanja trajajo že vrsto let in da sporazum še ni podpisan. Pojavljajo se tudi različne ovire, kot so varnost v integraciji GCC, bilateralni sporazumi med posameznimi evropskimi državami in članicami GCC, kulturne razlike in še mnoge druge omejitve, ki postopek le še zavlačujejo. Vsekakor pa obe strani upata na hitro razrešitev nesoglasij in podpis sporazuma, ki bi prinesel obojestransko korist. EU bi imela zagotovljene stalne in zanesljive zaloge nafte, GCC pa bi s pomočjo EU postala varna regija, ki bi se lahko razvijala in postajala vse bolj samostojna. Trgovanje med regijama bi postalo cenejše, saj bi se carinske tarife znižale oziroma za večino proizvodov izničile. Sodelovanje bi se povečalo tudi na področju izobraževanja, kjer bi se študenti iz GCC vključevali v šolanje na evropskih univerzah in obratno. Prostotrgovinski sporazum med EU in GCC bo vsekakor prinesel veliko koristi za obe strani, prav tako pa tudi za ostale države in regije, ki bodo dobile osnovo za sporazume takšne vrste in si bodo z obstoječim sporazumom lahko pomagale, se iz njega učile in marsikaj povzele. Za tako zapleten sporazum pa je potrebno veliko časa za primerno in obsežno ureditev, ki bo narekovala nadaljnje sodelovanje med integracijama EU in GCC ne le na ekonomskem, ampak tudi na političnem in socialnem področju.
Keywords: - Evropska unija, - Gulf Cooperation Council, - prostotrgovinski sporazum, - pogajanja za prostotrgovinski sporazum, - skupna zunanjetrgovinska politika, - instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, - enotni notranji trg, - carinske in necarinske omejitve, - World Trade Organisation, - mednarodno trgovanje, - nafta, - regionalna integracija, - carinska unija, - trgovinski režim.
Published: 12.02.2010; Views: 2518; Downloads: 196
.pdf Full text (425,55 KB)

42.
43.
MEDNARODNO PRAVNO VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
Natasja Nikolić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zgodovina kulturnih dobrin je ne obhodno vezana na zgodovino vojn in vojaških spopadov. Medtem ko so vojne po eni plati predstavljale sredstvo za razširitev nacionalnega ozemlja in uničenje sovražnih ljudstev, so po drugi imele retorzije proti kulturnim dobrinam slednjih globlji simbolični in ekonomski pomen. Iznakaziti znake neke kulture je pomenilo izraziti lastno zaničevanje in nadrejenost v razmerju do slednje. Dalje, kulturna dediščina premagane in okupirane države je predstavljala tudi vojni plen zmagovalcev in del nagrade vojakom. Kulturne dobrine z določeno vrednostjo (v zlatu ali srebru) in umetnine so pred 19. stoletjem bile zelo pogosto tarča vojaškega ropanja, poškodovanja med boji ali pa uporabljene za reparacije po končanih vojaških spopadih. Zanimanje mednarodne skupnosti za kulturno dediščino se je zatorej posledično razvilo vzporedno z nizanjem spopadov in njihovih uničujočih posledic. Sama kodifikacija discipline varstva kulturne dediščine v času vojaških spopadov se je vršila preko raznih konvencij od konca 19. stoletja do naših dni. Po 2. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine se pojem kulturne dediščine definira kot: območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Specifičnost mednarodnega urejanja varstva kulturne dediščine pa je ravno v tem, da se celotno področje ne dotika pravne in kulturne sfere le ene države, temveč deluje v odprtem prostoru mednarodne skupnosti. Definicija kulturne dediščine v mednarodnem prostoru mora torej zadostiti kriterijem in potrebam različnih pravnih tradicij in narodnih pojmovanj kulturne dediščine. Do mednarodnega konsenza o definiranju predmeta varstva še ni prišlo, vsaka država pa sama določa obseg kulturne dediščine na svojem območju. Opredelitve kulturne dediščine se po posameznih državah razlikujejo, zato vsak mednarodni dokument uvodoma podaja svoje razumevanje pojmov kulturne dobrine, kulturnega spomenika in kulturne dediščine. Fizično je dediščino mogoče zavarovati tam, kjer je (in situ) s primernim zavarovanjem območja in vzdrževanjem, ali pa se odstranijo z izvirnega mesta in se shranijo v primernih depojih. Pravna zaščita pa se izoblikuje z vzpostavitvijo uradne evidence, registra, zavarovanjem območij, določitvijo postopkov za varstvo, izdajo dovoljenj, določitvijo obveznosti lastnikom kulturne dediščine in drugim imetnikom itd. Varstvene funkcije prava kulturne dediščine ne gre jemati zgolj kot zaščito telesne stvarnosti kulturne dobrine, temveč kot integralno varstvo njenega kulturnega pomena in vezi s samim območjem izvora. Znotraj režima varovanja kulturnih dobrin je mogoče prepoznati dve temeljni plati tega varstva: varovanje med vojnimi spopadi in ohranjanje v mirnem času. Oblikovanje pravnega varstva kulturnih dobrin, umetnin in zgodovinskih pričevanj v mirni dobi sega šele v XX. stoletje kot direktna posledica reforme sodobnega mednarodnega prava. Le-ta je namreč opravil prehod iz koeksistence v neposredno kooperacijo mednarodne skupnosti preko mednarodnih organizacij. Ravno nasprotno pa lahko varstvo kulturne dediščine med oboroženimi spopadi v svoje dobro šteje precej daljšo tradicijo. Po mnenju Vladimirja Brguljana naj bi začetek mednarodnega pravnega varstva kulturne dediščine sovpadal z uveljavitvijo pravila s strani Delfske Lige (okoli leta 1100 pred našim štetjem), ki je prepovedovalo rušenje mest do temeljev. Druga svetovna vojna je privedla do vnovičnih racij kulturnih dobrin s strani nacističnih čet. Združeni narodi so se tedaj šele pričeli zares zavedati težave in v odgovor leta 1946 ustanovili UNESCO. Prva konvencija te organizacije je bila ravno Ha
Keywords: kulturna dediščina, kulturna dobrina, mednarodne pogodbe, trgovanje, nezakoniti izvoz, restitucijski zahtevek, UNESCO.
Published: 20.04.2010; Views: 2018; Downloads: 215
.pdf Full text (656,20 KB)

44.
SISTEMI SPLETNEGA TRGOVANJA NA PRIMERIH GBD ON-LINE IN E*TRADE WEBSITE
Leon Ozmec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Sistemi spletnega trgovanja na primerih GBD On-Line in E*TRADE Website, je razdeljena na pet poglavij in sklep. V uvodnem delu je opredeljena problematika diplomskega dela, njeni cilji, omejitve in predvidene metode dela. V drugem poglavju je zajeta opredelitev sistemov za spletno trgovanje. Poglavje se začne z zgodovino borze in zajema obdobje od prvih zametkov borzništva v stari Grčiji do elektronskega borznega poslovanja v Sloveniji. V tem poglavju je še razloženo spletno borzno posredništvo doma in v tujini ter primerjava spletnega borznega trgovanja s klasičnim. V osrednjem delu diplomskega dela je obširna raziskava dveh spletnih trgovalnih sistemov domačega in tujega ponudnika. Predstavljene so družbe teh sistemov, njihovo poslovanje ter deleži v primerjavi s konkurenti. V obeh primerih je opisana varnost, ki jo borzni posrednik nudi uporabnikom in tehnične specifikacije, ki so potrebne za normalno trgovanje oziroma investiranje. Raziskava vključuje tudi rokovanje in nenazadnje tudi uporabnost trgovalnih platform. Detajlno sta opisani tehnična in temeljna analiza, ki se ju je mogoče poslužiti z uporabo domačega in tujega spletnega trgovalnega sistema. Podpoglavje Zakonodaja vsebuje posnetek stanja zakonodaje, ki je trenutno v veljavi, napotke ter nasvete trgovalcem in investitorjem z davčnega vidika. Pri zakonodaji spletnega trgovalnega sistema E*TRADE Website je predstavljena še metoda, ki uporabniku omogoča legalno izogibanje 40% davka od dobička izvedenih finančnih instrumentov in prikazovanje negativne davčne osnove davčnemu organu. Predstavljena je podpora spletnih borznih posrednikov in v skladu s tem tudi njihov cenik storitev. Zadnji del diplomskega dela zajema primerjavo obeh spletnih trgovalnih sistemov in sklep. Sistema sta vrednotena in ocenjena na vsaki točki posebej tako s stroškovnega in tehničnega kot uporabniškega vidika. Podane so tudi smernice za domačega ponudnika in v sklepu priporočila za začetnika, ki se prvič podaja na borzne trge.
Keywords: spletni trgovalni sistem, borza, zgodovina borzništva, trgovanje, investiranje, borzni posrednik, davek od dobička, E*TRADE Website, GBD On-Line, temeljna analiza, tehnična analiza.
Published: 26.08.2010; Views: 2616; Downloads: 133
.pdf Full text (2,46 MB)

45.
TRGOVANJE Z EMISIJSKIMI KUPONI CO2 IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA
Nevenka Maltar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z gospodarskim razvojem in naraščanjem števila prebivalstva se pritiski na okolje na globalni ravni povečujejo, kar je v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja. Globalni okoljski problem predstavljajo emisije toplogrednih plinov, ki so rezultat človekove dejavnosti in so glavni krivec za podnebne spremembe. Spopad s podnebnimi spremembami je trenutno največji izziv človeštva. Države, predvsem pa mednarodne organizacije, sprejemajo različne ukrepe, da bi zmanjšale emisije škodljivih plinov. Rešitve so različne: večji davki na emisijo teh plinov, uporaba okolju bolj prijazne tehnologije, ena izmed najpomembnejših pa je trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. EU, ki je na čelu boja proti podnebnim spremembam, pripravlja prenovo trgovalne sheme, z razširitvijo trgovanja na nove vrste toplogrednih plinov in z vključitvijo novih industrijskih onesnaževalcev. To bo vplivalo na način poslovanja in razmišljanja mnogih podjetij. Večina se jih bo morala sprijazniti z dodatnimi stroški, ki jih prinašajo investicije v okolju prijaznejše tehnologije in začeti iskati nove rešitve za pridobitev konkurenčnih prednosti. Pri tem je odločilna vloga države, ki mora postaviti finančne in formalne pogoje, da se bodo investicije splačale. V podnebnih spremembah ne smemo videti le grožnje, ampak tudi priložnost za pospešeno uvajanje novih, okolju prijaznejših tehnologij, prestrukturiranje gospodarstva in vnašanje novih vrednot v naše vsakdanje življenje. Odločilno vlogo bo imelo ozaveščanje javnosti, uporabnikov in tistih, ki odločajo in krojijo državno politiko.
Keywords: trajnostni razvoj, okoljska politika, toplogredni plini, podnebne spremembe, trgovanje z emisijami
Published: 02.09.2010; Views: 3789; Downloads: 426
.pdf Full text (792,35 KB)

46.
VLOGA ZLATA V EKONOMIJI IN FINANCAH
Adriana Kozel, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Zlato je sopotnik denarja, investicij in bogastva že od davnih časov. Uvrščamo ga med najbolj varne oblike investiranja, saj svojo vrednost ohranja skozi dolgoletno zgodovino. V preteklosti, predvsem v obdobju zlatega standarda, je imelo zlato v gospodarstvu veliko bolj pomembno vlogo kot danes. V zlatem standardu cena zlata ni nihala glede na ponudbo in povpraševanje po zlatu, temveč je bilo zlato zapisano kot nespremenljivo merilo vrednosti. Danes zlato obstaja zgolj kot ena izmed naložbenih možnosti. Obstaja veliko različnih načinov vlaganja v zlato — od nakupa zlatih kovancev do strukturiranih finančnih produktov. Povpraševanje po zlatu je razširjeno po vsem svetu, zlasti se povečuje v času finančne negotovosti, in sicer zaradi izjemne lastnosti zlata kot ohranjevalca vrednosti. Povpraševanje po zlatu je v primerjavi s ponudbo zlata bistveno večje, temu primerno raste tudi cena zlata. Le-ta je odvisna od številnih dejavnikov (inflacije, cene nafte, dolarja, ponudbe in povpraševanja). Tečaj cene zlata se vsakodnevno oblikuje na borzi, samo trgovanje z zlatom poteka na prostem trgu skozi mehanizem, imenovan London Bullion Market Association (Londonsko združenje za plemenite kovine), znan tudi kot LBMA.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: zlato, investicije, cena zlata, zlati standard, trgovanje z zlatom
Published: 01.09.2010; Views: 1746; Downloads: 214
.pdf Full text (750,43 KB)

47.
OBDAVČITEV TRGOVANJA Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Jure Krajnc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sprva so bili izvedeni finančni instrumenti namenjeni predvsem gospodarskim subjektom z namenom zavarovanja pred različnimi tveganji. V zadnjem času pa z izvedenimi finančnimi instrumenti vse več trgujejo tudi fizične osebe z namenom ustvarjanja kapitalskih dobičkov. V Sloveniji so bili kapitalski dobički, ki jih pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti ustvarijo fizične osebe, do leta 2008 popolnoma neobdavčeni. Sredi leta 2008 je bil sprejet Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki je uredil to področje in obdavčil tovrstne dobičke. Davek za prodaje pred potekom enega leta od nakupa predpisuje posebno, kar 40% davčno stopnjo, zaradi česar je bil davek močno kritiziran, hkrati pa je odvrnil mnogo investitorjev. Tako visoke davčne stopnje namreč ne poznajo niti v tujini (npr. v Avstriji in Nemčiji). Slabost davka je tudi enotna obravnava vseh vrst izvedenih finančnih instrumentov, kar pripelje do neenake obdavčitve. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti, bi zakonodajalec moral razmisliti o spremembah na omenjenem področju. Najprimernejša bi bila ukinitev Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in ureditev tega področja v okviru obdavčitve kapitalskih dobičkov po Zakonu o dohodnini. Takšna ureditev, z upoštevanjem posebnosti različnih vrst izvedenih finančnih instrumentov, bi omogočila nediskriminatorno obdavčitev omenjenega področja.
Keywords: Izvedeni finančni instrumenti, trgovanje, obdavčitev, davčna stopnja, kapitalski dobički.
Published: 21.09.2010; Views: 1947; Downloads: 346
.pdf Full text (624,99 KB)

48.
MANIPULACIJA NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Sana Koudila, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes tržna manipulacija, poleg zlorabe notranjih informacij, predstavlja eno izmed prepovedanih ravnanj na trgu vrednostnih papirjev. Za razliko od zlorabe notranjih informacij se zdi, da je tržna manipulacija še bolj nevarna za trg vrednostnih papirjev in tudi težje izsledljiva. Vzrok se skriva v neštetih možnih načinih za manipuliranje trga in v njegovem nenehnem razvijanju, ki s tem omogoča, da si manipulatorji zamislijo vedno nove metode za manipuliranje. Poleg teh dveh razlogov bi se jima v nekaterih državah pridružila še pomanjkljiva pristojnost nadzornih institucij za preganjanje tega prepovedanega ravnanja, kot tudi smešno nizke kazni, ki kršitelje utegnejo doleteti. Zelo pereč problem, zlasti v Sloveniji, predstavlja tudi možnost povrnitve škode oškodovancem manipulacije. Kot piše Hren, imamo na eni strani namreč manipulatorja, ki je pridobil ogromno premoženjsko korist, na drugi strani pa kup oškodovanih vlagateljev, katerim je vsakemu posebej v bistvu nastala relativno majhna škoda. Če si preračunamo, kakšne stroške bi ti vlagatelji utrpeli, da bi dosegli pravico in povrnitev svoje škode ter pri tem upoštevali še časovni okvir trajanja postopka, ugotovimo, da v bistvu njihova nezainteresiranost za sprožitev postopka niti ni tako nerazumljiva. A upanje vseeno ostaja. Tako smo v okviru Evropske Unije z Direktivo 2003/6/ES že pridobili neke minimalne standarde za pregon tržne manipulacije. A če hočemo vlagateljem zagotoviti učinkovit trg vrednostnih papirjev in jih tako spodbuditi k nadaljnjemu trgovanju, se moramo zavedati, da brez učinkovitega nadzora in ostrejših kazni za kršitelje to ne bo izvedljivo. Potrebno je namreč poudariti, da je za celotno gospodarstvo pomembno, da denar kroži in ne stagnira oziroma se ne valja v nogavicah pod posteljo.
Keywords: tržna manipulacija, trg vrednostnih papirjev, manipulator, vlagatelj, vrednostni papirji, trgovanje, goljufija
Published: 02.09.2010; Views: 1873; Downloads: 264
.pdf Full text (470,87 KB)

49.
INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE EU DO DRŽAV ASEAN
Maja Tepeš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Integraciji EU in ASEAN sta svoje tridesetletno sodelovanje na številnih področjih sklenili nadgraditi s sklenitvijo prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum se bo dotikal številnih področij, na katerih integraciji že intenzivno sodelujeta. Pogajanja potekajo na področjih, kot so prehrana, varstvo človekovih pravic, terorizem, okoljski problemi in podnebne spremembe, energija ter javno zdravje. Pogajanja so se začela leta 2007, vendar so bila dve leti kasneje sporazumno prekinjena. Med obema integracijama namreč obstajajo številne ovire, ki onemogočajo hitro sklenitev sporazuma. Te ovire se nanašajo predvsem na raznolikost članic ASEAN, na njihove razvojne vrzeli, na trenutno gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela tudi območje jugovzhodne Azije, ter na vojaško diktaturo, ki vlada v Mjanmaru, in s tem povezano kršenje človekovih pravic. Obe strani si prizadevata za čim prejšnjo premostitev težav, ki se pojavljajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o prosti trgovini. Sporazum bi obema integracijama prinesel pomembne koristi, kot so liberalizacija storitev, lažje trgovanje zaradi odprave carinskih omejitev, vpliv na blaginjo in proizvodnjo. Članice ASEAN bi s sklenitvijo sporazuma postale manj odvisne od sosednjih držav, bolj bi se odprle preostalemu svetu in postale neodvisne od dogodkov v regiji. Kljub premoru v pogajanjih s celotno integracijo se je EU odločila za začetek pogajanj s posameznimi članicami, saj menijo, da bodo tako lažje sklenili sporazum s celotno integracijo. Tako je v marcu 2010 potekal prvi krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu s Singapurjem, v načrtu pa je začetek pogajanj še z nekaterimi drugimi članicami.
Keywords: Evropska unija, Združenje držav jugovzhodne Azije, prostotrgovinski sporazum, pogajanja za prostotrgovinski sporazum, skupna zunanjetrgovinska politika, instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike, enotni notranji trg, carinske in necarinske omejitve, mednarodno trgovanje, carinska unija, trgovinski režim
Published: 10.11.2010; Views: 2263; Downloads: 326
.pdf Full text (1,21 MB)

50.
TRGOVANJE Z ZLATIMI PALICAMI
Grega Pauko, 2010, final seminar paper

Abstract: Kot smo lahko videli, je zlato od odkritja okrog 4000 let pr. n. št., do danes pridobivalo na svoji pomembnosti, predvsem v gospodarstvu. Nekaj stoletij po odkritju se pojavijo prvi zlati kovanci, ki so služili za plačilo, in s tem zlato dobi svojo najpomembnejšo vlogo, kot hranilec vrednosti. Skozi zgodovino se je tudi veliko špekuliralo oziroma manipuliralo s cenami zlata. Okrog leta 1900 je t.i zlati standard (valute teh držav so torej vedno ustrezale določeni količini zlata (ali srebra), zaradi česar je bil menjalni tečaj med valutama stabilen) uporabljalo 50 držav. Ta zlati standard se je odpravil leta 1914 zaradi financiranja prve svetovne vojne. Drugi zlato-devizni standard se pojavi leta 1944, s tako imenovanim BrettonWoodskim sporazumom , katerega pa enostransko prekine predsednik ZDA Nixon, zaradi razvrednotenja dolarja. Prodaje in posojanje zlata igrajo torej v procesu manipulacij z zlatom osrednjo vlogo. Ko bo trg spoznal, da centralne banke nimajo več zalog, bo cena zlata neizogibno zrasla, saj se bo odnos ponudba-povpraševanje bistveno poslabšal. Trg zlatih palic je globalni trg. Z zlatimi palicami se lahko trguje po vsem svetu, čeprav je središče trgovanja v Londonu na LBMA. Londonski trg plemenitih kovin je trg veleprodaje, kjer je minimalna količina trgovanja med klienti po navadi 1.000 unč za zlato, ter 50.000 unč za srebro. Zapiski transakcij plemenitih kovin v Londonu segajo v 17. stoletje. Trgovanje na takšnih trgih poteka po nekakšnem utečenem vrstnem redu, za kar skrbi standardna dokumentacija. Priznavanje dokumentacije s strani članov LBMA, pripomore k temu, da ni potrebno vedno znova preverjat pogojev in ostalih pravil, ki so nujna pri bilateralnih sporazumih. Seveda pa je ta trg reguliran s strani FSA. Na teh trgih se trguje z različnimi velikosti zlatih palic. Seveda je izbira s kakšnimi palicami bo trgoval posameznik ali kakšna finančna organizacija, prepuščena lastni izbiri oziroma lastnim zmožnostim. Če se odločimo da začnemo trgovati z zlatimi palicami je pri tem potrebno upoštevat določene kriterije. Kot prvo je potrebno imeti dovolj začetnega kapitala. Potrebno je tudi izbrati najustreznejšega trgovca, izbrati primerno blagovno znamko, preučiti ceno zlata, kje bomo zlato palico hranili, kakšne so možnosti dostave in kakšni so še drugi stroški pri prodaji oziroma nakupu zlate palice. Seveda pa trgovanje ne poteka samo v Londonu. Pomembnejši trgi so še COMEX, BM&F, DMCC, IGE, MCX, TOCOM, SGE, SHFE in CGSE. Kot lahko vidimo je trgovanje z zlatimi palica in drugimi oblikami zlata postala enormna operacija, katere se udeležuje vse več ljudi predvsem zaradi možnosti velikega zaslužka.
Keywords: Trgovanje z zlatimi palicami, BrettonWoodski sistem, Gold Pool, Gold Carry Trade, LBMA, Zlata palica
Published: 26.01.2011; Views: 1292; Downloads: 93
.pdf Full text (248,25 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica