| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
Delovanje slovenskega trga denarja in kapitala : diplomsko delo univerzitetnega študija
Branko Zalokar, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: trg denarja, trg kapitala, finančne institucije
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2410; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (608,50 KB)

34.
UPRAVLJANJE OBRATNEGA KAPITALA V ENERGETSKIH PODJETJIH IZ DRŽAV ČLANIC OECD
Sanja Kališnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Vsako podjetje potrebuje dolgoročne in kratkoročne vire financiranja za organiziranje poslovnega procesa v podjetju. Obratni kapital je pomemben vir kratkoročnega financiranja tudi v kapitalno intenzivni industriji, kot je energetika. Podjetja v nenehnem zagotavljanju likvidnosti in ciljev poslovanja včasih zanemarijo upravljanje obratnega kapitala, ki močno vpliva na likvidnost, plačilno sposobnost in dobičkonosnost. Obratni kapital je količina, ki je potrebna za vsakodnevno poslovanje podjetja. S finančnega vidika je obratni kapital sestavljen iz terjatev do kupcev, zalog in obveznosti do dobaviteljev, ki skupaj tvorijo proces kroženja denarja. Proces kroženja denarja je dober indikator kakšna količina obratnega kapitala je potrebna za financiranje gibljivih sredstev in kratkoročne obveznosti. Podjetje analizira obratni kapital in njegove komponent, ter proces kroženja denarja s finančno analizo izbranih kazalnikov in te primerja z ostalimi podjetji v energetski panogi. Namen magistrskega dela je ugotoviti kako upravljanje obratnega kapitala vpliva na likvidnost, plačilno sposobnost in dobičkonosnost. Vpliv obratnega kapitala na dobičkonosnost smo preverili z analizo multiple regresije. Na obratni kapital ne vplivajo samo poslovni cilji in vodstvene sposobnosti finančne funkcije, ampak je v veliki meri odvisen tudi od zunanjih dejavnikov. Pomembni zunanji dejavniki so panoga v kateri deluje podjetje, ter ekonomski in finančni trgi. Kajti panoga določi obliko poslovnega procesa kateremu sledi proces kroženja denarja. Razmere na ekonomskih in finančnih trgih vplivajo na poslovanje podjetje in na odločitve finančne funkcije katero politiko obsega in strukture financiranja obratnega kapitala bo izbrala. Če želi doseči učinkovitost upravljanja obratnega kapitala je priporočljivo, da pri izbiri politik obsega in strukture financiranja upošteva finančne aksiome, ter s doseže želeno optimizacijo obratnega kapitala in njegovih komponent. S finančno analizo smo skozi opazovane obdobje od 2006 do 2012 ugotovili velika nihanja obratnega kapitala in njegovih komponent v izbranih energetskih podjetjih. Na rezultate trendov niso vplivali zunanji ekonomski dejavniki ampak so rezultat različnega internega upravljanja gibljivih sredstev. Na podlagi dobljenih rezultatov finančne analize in multiple regresije smo ugotovili, da ni pravila, ki bi določal učinkovito upravljanje obratnega. Ampak je pomembno, da finančna funkcija v podjetju zagotovi takšno stopnjo uspešnega upravljanja obratnega kapitala, ki bo z racionalno porabo gibljivih sredstev pozitivno vplival na likvidnost, plačilno sposobnost in dobičkonosnost. Zavedati pa se moramo, da vedno obstaja določen procent negotovosti in tveganja pri vrednotenju obratnega kapitala, katere lahko z učinkovitim vodenjem zaznamo in ukrepamo brez, da bi utrpeli finančne izgube.
Ključne besede: Ključne besede: pomen obratnega kapitala, proces kroženja denarja, plačilna sposobnost in likvidnost, politike, politike določanja obsega obratnega kapitala, politike financiranja obratnega kapitala.
Objavljeno: 06.03.2015; Ogledov: 1480; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

35.
DRŽAVNE SPODBUDE ZA RAZVOJ TRGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI
Ines Štampar, 2009, diplomsko delo

Opis: Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja. Kapitalski vložek ni dolžniški vir, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki v primeru propada podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Državni zbor Republike Slovenije je za izboljšanje stanja na tem področju, septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z naložbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006. Slovenija je s tem naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija še izkoristiti.
Ključne besede: tvegani kapital, lastniški kapital, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, semenski kapital, zagonski kapital, kapital za razširitev, obdavčitev naložb tveganega kapitala, javna družba tveganega kapitala
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 1678; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

36.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Ključne besede: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2053; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

37.
DRUŽINSKA PODJETJA IN POSEBNOSTI VIROV FINANCIRANJA
Janja Herega, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli predstaviti družinsko podjetje in posebnosti njegovih virov financiranja. Podjetje se lahko poslužuje notranjih in zunanjih virov financiranja, pri tem pa bi naj sledilo pravilom in načelom financiranja. Notranji viri financiranja so dobiček, amortizacija in različni drugi notranji viri. Med zunanje vire pa prištevamo bančne kredite, državne vire, lizing, faktoring, forfeting, sklade tveganega kapitala in poslovne angele. Problemi s katerimi se soočijo podjetja pri pridobivanju virov so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva in nepoznavanje nekaterih oblik financiranja. Družinska podjetja pa zraven vsega tega omejuje še njihova konzervativnost. Namreč največja želja podjetnika je, da podjetje ostane v družinski lasti.
Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, posebne oblike financiranja, bančni kredit, državni viri, lizing, skladi tveganega kapitala, faktoring, forfeting, poslovni angeli
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 1788; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

38.
VLOGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Bezjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja in posamezni gospodarski subjekti imajo veliko možnosti izbiranja virov financiranja svojega podjetniškega navdiha. Od posameznika je odvisno kako, na kakšen in zakaj bo izbral določen vir. Tvegani kapital je ena izmed oblik lastniškega financiranja. Priljubljen je predvsem v ZDA, v zadnjem času pa tudi v nekaterih evropskih državah kot so Nemčija, Švica, Avstrija in Luksemburg. V ZDA se je pojavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v Evropi pa dve desetletji kasneje. V Sloveniji se tvegani kapital še prebuja. Le-ta se je pojavil ob prehodu v tržno gospodarstvo in to v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na tujino je v Sloveniji ta oblika premalo razvita, vendar se je leta 2007 naredil korak naprej in se sprejel novi »Zakon o družbah tveganega kapitala«. Kljub temu smo skozi različne članke in prebrane analize ugotovili, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje le-tega, saj imamo na voljo veliko različnih projektov, veliko talentiranih podjetnikov z dobrimi idejami, ki žal ne najdejo ustreznega vira financiranja. Z vstopom v EU smo postali zanimivejši za tuje tvegane kapitaliste, kar posledično pozitivno vpliva na gospodarski razvoj Slovenije. Tvegani kapital je torej pomemben kot finančni, inovativni, svetovalni in partnerski kapital. Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo na slovenskem trgu, je stanje koriščenja tveganega kapitala še vedno zelo skromno. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji pa krepko zaostaja za naložbami v razvitih državah članicah EU in ZDA. ZDA so v primerjavi z Evropo podjetniško bolj razvite in bolj naklonjene podjetniški kulturi, zato je tudi takšna oblika financiranja tam bolj razširjena.
Ključne besede: Viri financiranja, lastniški viri financiranja, tvegani kapital, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, podjetništvo in trg tveganega kapitala.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1331; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

39.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM BANKE
Riana Tratar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili upravljanje s kapitalom ter upravljanje s tveganji, s katerimi se banke največkrat srečujejo pri svojem poslovanju. Upravljanje kapitala banke zahteva zaradi mnogih funkcij, ki jih opravlja, veliko pozornost. Ker je poslovanje banke izpostavljeno raznim vrstam tveganj, je kapital poleg vira financiranja tudi vir za pokrivanje nepričakovanih izgub in je glavno sredstvo, ki banki zagotavlja zaščito proti raznim vrstam tveganj ter ji tako omogoča varno in stabilno poslovanje. Pri upravljanju kapitala je pomembna alokacija kapitala, to pa določa strategija, kot poslovna odločitev na najvišji ravni. Namen strategije pri upravljanju kapitala je, da mora upoštevati in določiti želeni donos lastnikov in izpostavljenost tveganjem. Strategija banke določa upravljanje kapitala s politikami upravljanja banke, z donosnostjo in potrebami po kapitalu, ki jih določa izpostavljenost tveganjem zaradi poslovanja. Pri tem smo na kratko predstavili tudi primer upravljanja s kapitalom v Probanki d.d. Upravljanje s tveganji je za banko nepogrešljiva bančna funkcija, saj se glede na poslovanje nenehno izpostavlja tveganjem. Banka ne sme nadomestiti slabega upravljanja s tveganji z večjim obsegom kapitala, ampak mora strmeti k izboljšanju procesov upravljanja s tveganji, kajti noben obseg kapitala ni zadosten, kadar ima banka slab proces upravljanja s tveganji. Pri tem smo ugotovili, da je pomembno, da ima banka vzpostavljen učinkovit proces upravljanja s tveganji, ker le to banki zagotavlja konkurenčno prednost.
Ključne besede: kapital banke, kapitalska ustreznost, Basel II, upravljanje s kapitalom, alokacija kapitala, upravljanje s tveganji.
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 2268; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

40.
FINANCIRANJE MANAGERSKIH ODKUPOV
Jure Denovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem najprej predstavil managerske odkupe na splošno, motive udeležencev, zgodovino managerskih odkupov ter se nato osredotočil na financiranje managerskih odkupov. Ugotavljal sem, kakšni so učinki in posledice managerskih odkupov na podjetje in njihove udeležence. Nato sem opisal praktični primer managerskega odkupa v Merkurju in na kratko opisal zakonodajo na tem področju. Managerski odkupi ponujajo eno izmed možnosti za konsolidacijo in koncentracijo lastniške sestave. Za managerski odkup so primerna podjetja v zrelih panogah, ki nimajo velikih potreb po naložbah in rasti. Podjetje, ki je v fazi rasti, potrebuje veliko denarja za naložbe, zato se lahko zgodi, da mu zmanjka denarja za poplačilo posojil. Za odkup podjetja se odločajo predvsem tisti managerji, ki so prepričani o svoji sposobnosti, dobro poznajo podjetje ter verjamejo, da bo podjetje dobro poslovalo. Pri managerskem odkupu imajo managerji dvojno vlogo, lastniško in vodstveno. Prav lastna udeležba pri financiranju odkupa in zastavitev lastnega premoženja managerje dodatno motivira pri vodenju podjetja. Ker managerji v tujini pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev za odkup podjetja, se za pomoč obrnejo na specializirane sklade tveganega kapitala, namenjene managerskim odkupom podjetij, ki jih trenutno v Sloveniji še ne poznamo. Pri managerskih odkupih prihaja velikokrat do konflikta interesov, saj je motiv managerjev doseči najnižjo možno ceno zase in s tem manjšo korist za lastnike. Zaradi konflikta interesov morajo managerski odkupi potekati transparentno. Managerski odkupi podjetij so predvsem v zadnjem času v Sloveniji zelo aktualni. Dnevno lahko spremljamo v različnih medijih, kako se tudi nekatera najboljša slovenska podjetja oziroma njihovi managerji odločajo za managerski odkup. Kar se pri nas dogaja zadnjih nekaj let, je v tujini že dobro poznana praksa.
Ključne besede: Managerski odkup podjetja – notranji in zunanji, odkup podjetja z zadolžitvijo, konflikt interesov, prednostni dolg, podrejeni dolg, skladi tveganega kapitala
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1687; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (522,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici