| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
101.
Use of the TRP ratio in selected countries
Gal Munda, Sebastjan Strašek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: This article proposes a new way of using publically available information in order to outperform the market. We suggest that, under the assumption that the"target-to-real ratio" is stationary, it could be implemented in several trading and/or portfolio optimization techniques. We use the target price-the price analysts "predict" when issuing recommendations, which always includes a time frame-to develop the TRP ratio. In practice, almost all target prices are estimated prices for the subsequent 6 to 12 months. It should be emphasized that such research has only recently become feasible as the historic data became pub lically available at the end of 2008. We then test the stationarity of the TRP ratio using the Dickey-Fuller Unit Root test. Upon confirming stationarity, we develop an autoregressive (AR1) model to estimate the mean reverted target price. The final part of this research implements this information into the trading model. It uses deviation from the mean-reverted TRP ratio to indicate stock's future potential. Results of the research are astonishing, as our model outperforms the benchmark (a passive, equally weighted strategy) by 55%.
Ključne besede: hipoteze, trg, učinkovitost, trg kapitala, cene
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 207; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

102.
Želja po nadziranju mednarodnih tokov kapitala se veča - ale se vrača Keynes?
Rasto Ovin, Anita Maček, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Keynesianska država se je izkazala za neučinkovito ter je v poznih sedemdesetih letih potonila pod težo rastočih deficitov in inflacije. Milostni strel je predstavljala internacionalizacija kapitalskih računov. Ta ni bila toliko izbor nacionalnih ekonomskih politik, kolikor jo je povzročil tehnološki napredek z znanimi posledicami za poslovno prakso. Rast produktivnosti je zahtevala večje trge, čemur je sledil razvoj nadnacionalnih gospodarskih družb. S stališča razvoja mednarodnih tokov kapitala v tem prispevku avtorja analizirata sodobne pojave merkantilistične realne politike in njihove možne posledice.
Ključne besede: kapital, mednarodni tokovi kapitala, keynesianizem, ekonomska politika, globalizacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 288; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

103.
IZPODBIJANJE SKLEPA O POVEČANJU OSNOVNEGA KAPITALA
Lovro Jurgec, 2015, magistrsko delo

Opis: Sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala je lahko izpodbojen na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov, ki izhajajo iz 395. člena ZGD-1 ter 243. paragrafa AktG. Poleg tega pa ZGD-1 v 400. členu, po zgledu 255. paragrafa nemškega AktG določa še poseben izpodbojni razlog, v skladu s katerim se lahko sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala (v katerem je bila izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev do pridobitve novo-izdanih delnic) izpodbija tudi zaradi tega, ker je bil emisijski znesek ali najnižji znesek pod katerim se delnice ne smejo izdati v izpodbijanem sklepu določen prenizko. V tem magistrskem delu so najprej predstavljeni splošni izpodbojni razlogi, pri čemer se analiza zaradi podobnosti ureditev opira tudi na spoznanja nemške pravne teorije in sodne prakse. V nadaljevanju je nato natančno predstavljen poseben izpodbojni razlog iz 400. člena ZGD-1 oziroma 255. paragrafa AktG, pri čemer je še posebej opozorjeno na razlikovanje med izpodbijanjem sklepa na podlagi navedene določbe ter izpodbijanjem sklepa zaradi nepravilno izpeljane pravne iztisnitve delničarjev iz družbe. Poleg tega so za namene celovite analize obravnavane tematike analizirana tudi postopkovna pravila izpodbijanja skupščinskih sklepov ter pravila, ki se nanašajo na izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: izpodbojnost, sklep skupščine, povečanje osnovnega kapitala, izključitev prednostne pravice, postopek izpodbijanja, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (564,97 KB)

104.
Razmere pri delu in alienacija v državah evropske skupnosti
Tadej Juvančič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je raziskati in primerjati delovne razmere v delovnih okoljih ter vzroke in izvore alienacije po državah Evropske Skupnosti. Želimo prikazati tudi njen obseg in razširjenost v kontekstu evropskih integracij, ter preučiti njene dejavnike in posledice v državah EU. Preučevali bomo alienacijo kot stanje in pojav v življenju posameznika, ki mu onemogoča osebnostni, socialni in ekonomski razvoj. Analizirali bomo teoretske definicije in posledice v literaturi kakor tudi težave v merjenju družbenih fenomenov. Alienacija v EU je razširjen, ponavljajoč se in nereflektiran pojav, zaradi česar se zdi neviden. Glavna teza naloge se nanaša na obseg pojava alienacije v EU, saj alienacija v sodobnem globaliziranem svetu in v državah EU predstavlja razširjen pojav. Izvirni prispevek našega dela se kaže skozi analizo družbenega problema alienacije, ki je splošen, pogost, vendar pa pogosto nereflektiran in zato neviden pojav. Skozi analiziranje različnih sekundarnih virov, v okviru različnih raziskav in sociološke strokovne literature, bomo poskušali vzročno-posledično in neeksperimentalno določiti faktorje in indikatorje alienacije.
Ključne besede: alienacija, pomanjkanje norm, proizvodni način, akumulacija kapitala, stres
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 471; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

105.
VPLIV KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA NA POSLOVANJE BANK V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Polona Pašić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo korporativno upravljanje in vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), in sicer v obdobju od 2005–2013. Za pridobitev odgovora na osrednjo raziskovalno vprašanje smo oblikovali štiri raziskovalne hipoteze, pri čemer je prva hipoteza sestavljena iz treh delnih hipotez. Prve tri hipoteze se nanašajo na proučevanje vpliva lastniške strukture, sestave nadzornega sveta in uprave in velikosti bank na korporativno upravljanje. Pri proučevanju vpliva lastniške strukture na poslovanje bank se raziskava osredotoča na vprašanje vpliva koncentracije lastništva in tujega ter državnega lastništva na korporativno upravljanje (tri delne hipoteze). Druga hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva sestave nadzornega sveta in uprave na korporativno upravljanje, medtem ko se tretja hipoteza nanaša na proučevanje vpliva velikosti bank na korporativno upravljanje. Četrta hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank. Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da lastniška struktura bank, in sicer koncentracija lastništva in tuje lastništvo, predvsem pozitivno vplivata na korporativno upravljanje, medtem ko vpliv državnega lastništva na korporativno upravljanje ni potrjen. Prav tako ugotavljamo, da sestava nadzornega sveta in uprave ter velikost bank pozitivno vplivajo na korporativno upravljanje. Pri preverbi vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank je bil ugotovljen omejen vpliv na uspešnost poslovanja bank, predvsem kadar le-to merimo z donosnostjo povprečnih sredstev in donosnostjo povprečnega kapitala. Pri preverjanju vpliva na neto obrestne prihodke je bil ugotovljeni vpliv bolj statistično značilen. Rezultati se med državami precej razlikujejo. Za večino držav (razen Latvijo) je bil ugotovljen pozitiven vpliv korporativnega upravljanja na uspešnost poslovanja bank, merjeno z neto obrestnimi prihodki. Ugotovljeni vpliv korporativnega upravljanja na donosnost povprečnih sredstev in donosnost povprečnega kapitala je bil v glavnem negativen. Poleg indeksa korporativnega upravljanja, ki ga uporabljamo kot neodvisno spremenljivko, smo kot neodvisne spremenljivke izmenično uporabili tudi stopnjo rasti BDP na prebivalca, vladavino prava, učinkovitost vlad in prisotnost finančne krize. Na osnovi opravljene analize in dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vpliv rasti BDP na prebivalca v večini proučevanih držav pozitiven in statistično značilen pri ROAA in ROAE in da spremenljivka pojasni dodaten delež variabilnosti uspešnosti poslovanja bank. Spoštovanje pravnih določil v nekaterih državah pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja bank, medtem ko je ponekod ta vpliv negativen. Za večino proučevanih držav velja, da vpliv učinkovitosti vlade na tri kazalnike uspešnosti poslovanja ni enosmeren in v večini ni statistično značilen. Prisotnost finančne krize ima v večini izmed proučevanih držav na poslovanje bank negativen vpliv (ki je statistično značilen v nekaterih državah), kar je v skladu s pričakovanji, da banke v obdobju krize poslujejo slabše.Prihodnje raziskave naj se osredotočajo na podrobno proučevanje vsebinskih in kvalitativnih aspektov korporativnega upravljanja. Vzpostaviti bi veljalo enotni in celovit merilni instrument in nabor ključnih dejavnikov upravljanja, kar bi omogočalo kvalitetno primerjavo podatkov in rezultatov med leti, kakor tudi med državami in različnimi družbami. V raziskavo bi veljalo vključiti še dodatne spremenljivke in uporabiti druga merila uspešnosti poslovanja bank.
Ključne besede: Korporativno upravljanje, poslovanje bank, Srednja in Vzhodna Evropa, lastništvo, nadzorni svet, uprava, velikost bank, indeks korporativnega upravljanja, donosnost povprečnih sredstev, donosnost povprečnega kapitala, neto obrestni prihodki.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 760; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

106.
Predvideni vplivi nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost bank iz Evropske unije
Slaviša Kalacun, 2015, magistrsko delo

Opis: Vzroki in posledice zadnje finančne krize so mednarodno skupnost privedle do spoznanja, da so bančni in finančni sistemi držav občutljivi na nepričakovane finančne in ekonomske šoke. Mednarodna skupnost je spoznala, da z veljavno regulativo Basel II te vrste tveganj ni možno obvladovati, zato je Baselski odbor za bančni nadzor pripravil novo bančno regulativo Basel III. Problem raziskovanja so predvideni vplivi sprememb, ki jih prinaša nova bančna regulativa Basel III na dobičkonosnost bank iz EU, merjeno s kazalnikom donosnosti sredstev ROA in s kazalnikom donosnosti lastniškega kapitala banke ROE. Ugotovitve bodo pripomogle h kakovostni pripravi bank na predvidene vplive zahtev iz nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost poslovanja bank in posledično h kakovostnejšemu strateškemu in operativnemu načrtovanju delovanja bank, kar je v interesu vseh deležnikov bank. Deset hipotez smo preverjali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, s katerimi je mogoče ugotavljati moč in smer korelacije med posameznimi spremenljivkami. V nadaljevanju smo opravili poglobljeno raziskavo vplivov z ekonometričnim modelom multiple regresije, s katerim smo raziskali vplive štirih bančnih in treh makroekonomskih spremenljivk (napovedovalcev) na kazalnik dobičkonosnosti sredstev bank ROA in kazalnik dobičkonosnosti kapitala bank ROE. Rezultati preverjanja hipotez nam pokažejo, da ima najmočnejšo raven korelacije, merjeno s Pearsonovim koeficientom korelacije, s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato po moči korelacije sledi bruto družbeni produkt in nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva. Najmočnejšo raven korelacije s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE ima prav tako napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva ter nato bruto družbeni produkt. Pri ugotavljanju skupnega vpliva sedmih spremenljivk na posamezen kazalnik dobičkonosnosti bank, nam analiza z metodo multiple regresije pokaže, da daje največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROA temeljni kapital 1. reda, nato bruto družbeni produkt in nato kapitalski blažilnik. Napovedovalca temeljni kapital 1. reda in bruto družbeni produkt vplivata na izid pomembno pozitivno, medtem ko napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na izid pomembno negativno. V našem modelu lahko ugotovimo, da zgolj napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na kazalnik dobičkonosnosti bank ROA negativno, vsi ostali napovedovalci pa na ROA vplivajo pozitivno. Največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROE dajeta napovedovalca bruto družbeni produkt in temeljni kapital 1. reda. Oba napovedovalca vplivata na kazalnik dobičkonosnosti bank ROE pozitivno. Z ekonometrično raziskavo smo ugotovili, da ima temeljni kapital 1. reda najmočnejši medsebojni vpliv, kakor tudi delež v skupinskem vplivu na dobičkonosnosti bank, merjeno s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA in kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE. Glede na to, da ima nova bančna regulativa Basel III najpomembnejše nove zahteve ravno s področja kapitala bank, bodo zahteve Basel III imele velik vpliv na dobičkonosnosti bank, na kar morajo biti vodstva bank pravočasno pripravljena.
Ključne besede: finančna kriza, Basel III, dobičkonosnost sredstev, dobičkonosnost kapitala, Pearsonov koeficient korelacije, multipla regresija
Objavljeno: 25.01.2016; Ogledov: 1055; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

107.
DONOSNOST ZAVAROVALNIC V JAVNI TER ZASEBNI LASTI V SLOVENIJI IN EVROPI
Mihael Vuzem, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu želimo predstaviti zavarovalniški sektor na področju Slovenije in Evropske unije. Analiza zavarovalniškega trga je zanimiva, ker je za uspešno delovanje na tem področju potrebno dobro poznavanje finančnega sektorja in hkrati obvladovanje raznovrstnih tveganj, ki se pojavljajo na trgu zavarovalništva. Zavarovalništvo se zaradi svojega pomena ne more primerjati z drugimi finančnimi sektorji. Ne glede na zakonodajo, ki obstaja v vsakem narodnem gospodarstvu, je zavarovalništvo podvrženo posebnim zavarovalniškim zakonom, ki določajo parametre za zaščito zavarovancev. Ker velja Slovenija v primerjavi z visoko razvitimi evropskimi državami za srednje do dobro razvito državo, želimo prikazati morebitne razlike med Slovenijo in drugimi državami Evropske unije. Delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu predstavimo stanje in dinamiko zavarovalniškega sektorja v Sloveniji. Vključili smo podatke drugih evropskih držav, kot so Nemčija, Avstrija, Švica, Velika Britanija in Hrvaška, ki nam služijo kot mera za primerjavo Slovenije z omenjenimi evropskimi državami. V drugem delu je poudarek na pretekle raziskave zavarovalništva v Sloveniji in v Evropski uniji. Franjo Štiblar je izdal dve raziskavi, ki sta podali dobro sliko o zavarovalništvu in izhodno točko za naše analitično poglavje. Ključno poglavje je analitični del, v katerem bomo analizirali in primerjali slovenski zavarovalniški sektor z drugimi državami Evropske unije v razdobju od leta 2008 do 2012. Jedro analize bodo dejavniki donosnosti, ki vplivajo na zavarovalniški sektor. Dejavnike smo razdelili na donosnost sredstev, kapitala in prodaje. Z njihovo pomočjo bomo določili v kateri regiji in katera lastniška struktura je uspešnejša v zavarovalniškem sektorju. Ugotovitve so bile jasne. Donosnost prodaje je ključna za zavarovalniški sektor, kot kazalec uspešnosti. Ob tem so zavarovalnice najbolj učinkovite, ko imajo na razpolago zasebno lastniško strukturo brez državnega vpliva in ob zahodnoevropskem tržnem režimu.
Ključne besede: kazalci uspešnosti, asimetrija informacij, premije, škodni rezultat, profit na premijo, donosnost sredstev, donosnost kapitala.
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 485; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

108.
STRUKTURA KAPITALA IN STOPNJA ZADOLŽENOSTI PODJETIJ KOT DEJAVNIKA NJIHOVE VREDNOSTI IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA S PRIMEROM NA IZBRANIH PODJETJIH V SLOVENIJI
Bojana Vinković, 2016, magistrsko delo

Opis: Optimalna struktura kapitala je dejavnik poslovanja podjetja, ki ga različni ekonomisti preučujejo že več kot 50 let. V tem času so prispevali veliko različnih pogledov na tematiko strukture kapitala in preučili vrsto dejavnikov ki vplivajo na strukturo kapitala in na katere struktura kapitala vpliva. V nalogi sem predstavila vse pomembnejše teoretične pristope in opravila raziskavo povezanosti strukture kapitala z uspešnostjo poslovanja podjetij, vpliva na njihovo vrednost, lastniško strukturo ter vpliva spremembe prihodkov na spremembo zadolženosti podjetij. Raziskavo sem opravila na vzorcu podjetij v Sloveniji, ki so v obdobju 2004 – 2014 svoje delnice kotirala na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Rezultat raziskave je pokazal na močan negativen vpliv zadolženosti podjetij ter šibak pozitiven vpliv razpršene lastniške strukture na uspešnost njihovega poslovanja. Medtem ko je negativen vpliv zadolženosti podjetij na uspešnost njihovega poslovanja pričakovan in se podobni rezultati pojavljajo tudi pri raziskavah tujih ekonomistov na evropskih trgih, pri vplivu lastniške strukture na uspešnost poslovanja podjetij v tujini rezultati niso tako podobni, prav tako pa so tudi med seboj različni od države do države. Eden izmed ciljev naloge je bil tudi ugotoviti ali podjetja v Sloveniji razmišljajo o optimalni strukturi kapitala ter kakšni motivi jih pri tem vodijo. Ugotovila sem, da podjetja pri najemanju finančnih virov delujejo skladno z ugotovitvami teorije vrstnega reda, vire pa iščejo zgolj takrat, ko jih potrebujejo za svoje poslovanje ali investicije in ne zato, da bi uravnavala strukturo kapitala s ciljem doseči optimalno strukturo, ki bo povečala vrednost podjetja in minimizirala stroške kapitala.
Ključne besede: Struktura kapitala, optimalna struktura kapitala, trade – off teorija, teorija vrstnega reda, teorija tempiranja trga, stroški kapitala, tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC), stroški finančne stiske, agencijski stroški, asimetrične informacije, transakcijski stroški
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 610; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (941,00 KB)

109.
VPLIV RAZKRITIJ O INTELEKTUALNEM KAPITALU NA CENO DOLGOV, PRIMER SLOVENIJE
Neca Stropnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske razmere, tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi in svetu, so zadnja leta zelo zahtevne. V slovenskem gospodarstvu smo priča propadu številnih organizacij, ogrožen je tako finančni (oziroma bančni) kot nepremičninski trg. Tradicionalnemu finančnemu kapitalu zmanjkuje moči, preživele pa so (oziroma bodo) predvsem inovativne ter na dobrih temeljih osnovane organizacije. Uveljavljajo se novi, demokratični sistemi upravljanja organizacij, ki vključujejo predvsem zaposlene ter njihove sposobnosti. Intelektualni kapital organizacij tako postaja pomemben dejavnik dolgotrajnega in uspešnega poslovanja organizacij. Koncept intelektualnega kapitala sicer ni nov, raziskovalno področje je zelo aktivno predvsem zadnjih 20 let. Intelektualni kapital kot pomemben vir bodočih koristi organizacije brez fizičnega obstoja sestavljajo tri sestavine: človeški kapital, strukturni kapital in kapital v povezavah. Veljavna tradicionalna računovodska teorija pripoznava intelektualni kapital v zelo omejenem obsegu in le pod določenimi pogoji. Ker pa (pomembne) razlike med računovodsko priznano oziroma knjigovodsko ter tržno vrednostjo organizacije ne gre zanemariti, so številni avtorji razvili številne »neračunovodske« pristope k merjenju ter predvsem smernice za obvladovanje ter (prostovoljno) poročanje o intelektualnem kapitalu. Zavedanje o intelektualnem kapitalu se pomembno krepi, kar je argumentirano s številnimi raziskavami, predvsem z raziskavami o ekonomskih posledicah intelektualnega kapitala ter poročanja o njem. Glede na trenutni bančni krč se postavlja vprašanje, ali lahko ima intelektualni kapital, kot pomemben dejavnik bodoče dodane vrednosti organizacije, vpliv na (bančno) presojo organizacije za pridobitev potrebnih (zunanjih) finančnih virov. S predmetno raziskavo smo oblikovali empiričen model, s katerim smo preverili, ali (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu ter njegovih sestavinah vplivajo na doseženo ceno dolgov, na primeru slovenskih organizacij. Odvisna spremenljivka modela je cena dolgov, neodvisne spremenljivke pa stopnje razkritij intelektualnega kapitala ter njegovih posamičnih sestavin in izbrane kontrolne spremenljivke. Podatke smo pridobili na vzorcu 100 naključno izbranih organizacij iz populacije 1.345 organizacij, ki so za leto 2014 javno objavile svoja revidirana letna poročila. Preverjali smo štiri hipoteze, in sicer, ali (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu kot celote negativno vplivajo na ceno dolgov (hipoteza H1), ter ali na ceno dolgov negativno vplivajo tudi njegove posamezne sestavine, ki so človeški kapital, strukturni kapital in kapital v povezavah (hipoteze H2a, H2b in H2c). Deskriptivna statistika je pokazala, da slovenske organizacije ne razkrivajo svojega intelektualnega kapitala v pomembnem obsegu. Povprečna stopnja razkritja intelektualnega kapitala organizacij iz vzorca za leto 2013 znaša 23,63%, izmed treh sestavin pa so organizacije največ poročale o strukturnem kapitalu. Za preverjanje postavljenih hipotez smo izvedli štiri regresijske analize. Rezultati niso pokazali statistično značilnega vpliva (prostovoljnih) razkritij o intelektualnem kapitalu ter njegovih sestavinah na ceno dolgov, niti ne statistično značilnega vpliva kontrolnih spremenljivk na ceno dolgov. Tako s predmetno raziskavo oziroma oblikovanim empiričnim modelom ne moremo potrditi postavljenih hipotez.
Ključne besede: intelektualni kapital, (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu, stopnja razkritja intelektualnega kapitala, analiza vsebine, cena dolgov
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 477; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

110.
Primerjalna analiza donosnosti poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic v EU
Eva Kaiser, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudje so si skozi ves zgodovinski razvoj prizadevali zagotoviti varnost. Dandanes je varnost javna dobrina, ki mora biti dostopna vsem. Zavarovalništvo je mehanizem zagotavljanja varnosti. Zavarovalništvo v današnji sodobni družbi vse bolj pridobiva na pomenu, saj ni le človek predmet zagotavljanja varnosti, ampak tudi vse, kar je z njim neposredno povezano. Prav tako je pomembna tudi pozavarovalna dejavnost, brez katere zavarovalnice ne bi mogle obstati na trgu. Naloga v prvem delu povzema teorijo o zavarovalnicah in pozavarovalnicah, v drugem, empiričnem delu pa raziskuje in primerja donosnost obeh. Torej smo obravnavali zavarovalnice in pozavarovalnice tudi iz finančnega vidika. Omejili smo se na trg Evropske unije, ki je visoko razvit. Naš vzorec je obsegal 10 zavarovalnic in 10 pozavarovalnic za katere smo zbrali podatke petih zaporednih let, od leta 2010 do 2014. S pomočjo analize smo ugotovili, da so v teh letih bile pozavarovalnice bolj donosne, vendar pa bi morali za bolj natančno raziskavo vzeti večji vzorec in daljše časovno obdobje.
Ključne besede: zavarovalnice, pozavarovalnice, čista donosnost kapitala, Evropska unija
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 401; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici