| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
91.
S PRODAJO NEPREMIČNIN POVEZANI DAVKI
Tanja Boršić, 2013, diplomsko delo

Opis: Proučili smo davke, ki so povezani s prodajo nepremičnine. Podrobneje smo se osredotočili na Zakon o davku na promet nepremičnin, pa tudi na Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dobička iz kapitala, ki sta neposredno povezana s prodajo nepremičnine. Zakon o davku na promet nepremičnin opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsaka prodaja nepremičnine oziroma vsaka prodaja lastninske pravice na nepremičnini. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec nepremičnine, davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, davčna stopnja pa znaša 2 %. Zakon ima tudi določene oprostitve plačila davka. Zakon o davku na dodano vrednost opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsaka dobava blaga, med katere spadajo tudi nepremičnine ali opravljena storitev, vendar se ta davek plača samo pri novonastalih objektih in zemljiščih, ki še niso bile vseljene oziroma uporabljene. Zakon pravi, da je zavezanec za plačilo davka vsaka oseba, ki je opravljala katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Davčna osnova je cena prodane nepremičnine, davčna stopnja pa lahko znaša 22 % ali 9,5 %. Tudi ta zakon navaja določene oprostitve. Zakon o davku od dobička iz kapitala opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsak dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Zavezanec za davek je vsaka fizična oseba, ki je s prodajo nepremičnine dosegla dobiček. Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Davčna osnova je 25 % in se vsakih pet let znižuje, tako da je po dvajsetih letih davčna stopnja 0 %. Tudi ta zakon določa nekatere oprostitve. Na koncu vseh treh omenjenih poglavij o zakonih smo naredili tudi računske primere, v katerih smo, v določenih situacijah, izračunali katere davke morajo plačati zavezanci, kaj jim predstavlja davčno osnovo in koliko znaša davčna stopnja.
Ključne besede: Nepremičnina, davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost, dobiček iz kapitala, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, oprostitev plačila davka, davčna napoved, davek na nepremičnine.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 2485; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

92.
ČLOVEŠKI IN SOCIALNI KAPITAL SLOVENSKIH PODJETNIC
Ana Klajderič, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega seminarja smo se posvetili človeškemu in socialnemu kapitalu v povezavi z ženskim podjetništvom. Zanimalo nas je namreč v kolikšni meri človeški in socialni kapital vplivata na ženske in na njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost. V teoretičnem delu smo predstavili pojme podjetništvo, podjetnik in žensko podjetništvo, kjer smo izpostavili tudi prednosti in slabosti podjetnic in ovire s katerimi se srečujejo. V nadaljevanju smo razložili pojma človeški in socialni kapital ter opisali kako ju merimo ter z njima upravljamo. V dveh podpoglavjih smo na kratko opisali in razložili tudi management človeškega in socialnega kapitala. Vse zapisano smo v empiričnem delu podkrepili z izsledki raziskave anketnega vprašalnika. Na vprašanja so razen podjetnic odgovarjali tudi podjetniki, predvsem zaradi lažje primerjave podatkov. Tako smo prišli do spoznanja, da človeški kapital v veliki meri vpliva na ženske in njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost, medtem ko socialni kapital v dobršni meri vpliva na ženske in njihovo vključevanje v podjetniško aktivnost. Prav tako smo potrdili, da podjetniško okolje v Sloveniji ni naklonjeno ženskim podjetnicam. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju osnovnih pojmov ter prikazati pomembnost vpliva človeškega in socialnega kapitala na slovenske podjetnike in predvsem podjetnice.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, človeški kapital, socialni kapital, analiza človeškega in socialnega kapitala, primerjava med podjetnicami in podjetniki
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1111; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

93.
OBRATNI KAPITAL - VIR FINANČNEGA OŽIVLJANJA GOSPODARSKE AKTIVNOSTI
Nina Plaznik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na obratnem kapitalu, kateremu bi vsa podjetja morala posvečati posebno pozornost. Dobro upravljanje z obratnim kapitalom pomeni premišljeno odločanje o obsegu zalog, terjatvah do kupcev in dolgovih. V nalogi se prepletata teoretični in empirični del. V empiričnem delu smo prikazali podatke za Skupino Gorenje, ki je eden izmed vodilnih evropskih izdelovalcev aparatov za dom. Na začetku naloge smo opredelili osnovne pojme, ki so povezani z obratnim kapitalom, v naslednjem poglavju smo opisali komponente obratnega kapitala, na koncu pa opredelili še politiko obratnega kapitala. Komponente obratnega kapitala so zaloge, terjatve do kupcev, denar in obveznosti do dobaviteljev, katerim smo v nalogi namenili največ pozornosti. Prikazali smo gibanje zalog, terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev za Skupino Gorenje, in sicer smo izračunali povprečne vrednosti le-teh, dneve vezav ter koeficiente obračanja. Ker mora podjetje obratna sredstva tudi financirati, smo poskušali preko krogotoka obratnega kapitala ugotoviti, kako hitrost obračanja obratnih sredstev vpliva na financiranje obratnega kapitala. Prišli smo do ugotovitve, da se s hitrejšim obračanjem obratnih sredstev znižujejo potrebe po virih financiranja. Za podjetje je dobro, da ima čim krajši cikel vezav zalog in terjatev do kupcev ter čim krajše dneve vezav obveznosti. Idealno bi bilo, če bi lahko podjetje zaloge in terjatve do kupcev financiralo z obveznostmi do dobaviteljev, vendar morajo podjetja v praksi običajno uporabljati še druge vire financiranja. V zadnjem poglavju smo se osredotočili na politiko obratnega kapitala, ki govori o višini obratnega kapitala v podjetju ter virih njihovega financiranja. Z ustrezno oblikovano politiko obratnega kapitala podjetje zniža potrebni obseg financiranja in poveča donosnost kapitala.
Ključne besede: Obratna sredstva, obratni kapital, zaloge, terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, denarna sredstva, krogotok obratnega kapitala, politika obratnega kapitala, financiranje obratnega kapitala.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 2083; Prenosov: 963
.pdf Celotno besedilo (645,11 KB)

94.
DAVČNI UČINKI SPREMEMB VIŠINE OSNOVNEGA KAPITALA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Z VIDIKA DRUŽBENIKOV DRUŽBE
Maja Stepišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili problematiko sprememb osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo z davčnopravnega in korporacijskopravnega vidika. Gre za kompleksno prepletanje davčne zakonodaje s korporacijskim pravom. Podrobno smo proučili davčne učinke različnih vrst sprememb osnovnega kapitala družbe in pri tem ločeno predstavili davčne učinke z vidika družbenikov, ki so fizične osebe, in davčne učinke z vidika družbenikov, ki so pravne osebe. Davčni učinki z vidika družbenikov se prvotno nanašajo na povečanje osnovnega kapitala (efektivno in nominalno), v nadaljevanju pa na področje zmanjšanja osnovnega kapitala (efektivnega, nominalnega in osnovnega kapitala z umikom poslovnega deleža). Pri prvi obravnavani problematiki smo želeli poudariti, da davčna zakonodaja nominalno povečanje osnovnega kapitala obravnava v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Upošteva se namreč, da družbenik pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala prejme nov poslovni delež. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah družbenik ne pridobi novega poslovnega deleža, temveč gre pri tej obliki spremembe osnovnega kapitala zgolj za spremembe abstraktnih korporacijskopravnih kategorij (osnovnega vložka) z namenom, da se ohranja proporcionalni lastniški interes v družbi. Samo dejstvo, da je družba povečala osnovni kapital iz sredstev družbe, ne vpliva na knjigovodsko vrednost poslovnega deleža, niti ne na njegovo tržno vrednost. Ko družba poveča osnovni kapital iz sredstev družbe, se določi, da ima večji nominalni znesek osnovnega kapitala. S takšnim načinom povečanja osnovnega kapitala družbe imajo družbeniki manjšo možnost izplačil iz družbe, upniki pa imajo večje jamstvo. Na osnovi pravkar navedenih sklepnih ugotovitev predlagamo upoštevanje posebnosti nominalnega povečanja osnovnega kapitala s strani davčne zakonodaje in primarno upoštevanje določb Zakona o gospodarskih družbah, kjer se za odločitev, ali gre za davčno obveznost ali ne, upošteva meritev učinkov nominalnega povečanja osnovnega kapitala v prihodnosti. V magistrski nalogi je nadalje predstavljena davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo z vidika družbenikov, pri čemer so izpostavljeni davčni učinki naknadnih vplačil z vidika družbenikov in z vidika družbe. Pri ugotavljanju davčno optimalnega načina financiranja družbe z omejeno odgovornostjo smo ugotovili, da je z vidika optimiranja davčne obremenitve dolžniško financiranje prednostni način financiranja, saj si podjetje na podlagi dolžniškega financiranja ustvarja davčni ščit. Podjetja, ki se financirajo z dolžniškim kapitalom, imajo tako manjšo davčno osnovo, višje davčne prihranke (ki se lahko namenijo za nadaljnje investiranje, izplačila družbenikom itd.), nižje stroške povprečnega stroška kapitala in večjo tržno vrednost podjetja.
Ključne besede: osnovni kapital, povečanje osnovnega kapitala, zmanjšanje osnovnega kapitala, spremembe osnovnega kapitala, družba z omejeno odgovornostjo, Zakonom o gospodarskih družbah, davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo, davčna zakonodaja, optimalno financiranje.
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 3297; Prenosov: 1019
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

95.
Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic ter varstvo upnikov in delničarjev
Janez Vončina, 2014, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic predstavlja poleg rednega in poenostavljenega zmanjšanja samostojen način zmanjšanja osnovnega kapitala delniške družbe. Posebnost tega načina je v specifični korporacijskopravni operaciji – umiku delnic, ki pomeni razveljavitev korporacijskih (članskih) pravic iz umaknjenih delnic. Ločevati je treba dve osnovni modaliteti umika delnic – umik pridobljenih lastnih delnic in prisilni umik delnic. Ureditev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v slovenskem pravnem redu (ZGD-1) je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2012/30/EU ter se v pretežnem delu oslanja na rešitve nemške pravne ureditve (AktG). Gre za strokovno zelo zahtevno proceduro, v katero so vtkane stroge formalne in materialnopravne predpostavke. Te so zlasti odraz težnje po varovanju pravno priznanih interesov dveh poglavitnih interesnih skupin – delničarjev in upnikov. Interesi teh deležnikov so namreč pri umiku delnic najbolj na preizkušnji. Analiza postopkov zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic v slovenski pravni ureditvi, s posebnim poudarkom na preučitvi varstva delničarjev in upnikov, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic, umik delnic, umik delnic s pridobitvijo, prisilni umik delnic, lastne delnice
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2591; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (919,50 KB)

96.
OPTIMIZACIJA OBRATNEGA KAPITALA ZA ZAGOTAVLJANJE VEČJE LIKVIDNOSTI IN KAPITALSKE USTREZNOSTI NA PRIMERU
Mateja Levanič, 2014, magistrsko delo

Opis: Za države po svetu je bilo prelomno obdobje gospodarske krize, ki se je začela leta 2006. Razlogov zanjo je bilo veliko. Ker pa je kriza imela globalne posledice, je pri njenem reševanju bila pomembna predvsem reakcija na krizo, ki pa je bila različna glede na posamezno državo. Učinkovito upravljanje obratnega kapitala ima lahko pozitivne učinke na dobičkonosnost kapitala. V ta namen smo v magistrskem delu preučili, kako optimizirati obratni kapital za zagotavljanje večje likvidnosti in kapitalske ustreznosti na primeru skupine Talum s pomočjo primerjalne analize konkurentov. Mnoga podjetja še vedno podcenjujejo pomembnost uporabe obratnega kapitala kot vzvod za sprostitev denarja iz zalog, terjatev in obveznosti do dobaviteljev. Zato bomo s pomočjo kazalnikov, kot so kratkoročni koeficient, koeficient obračanja terjatev do kupcev, koeficient obračanja zalog proizvodov, koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja in koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z dejavniki zagotavljanja kratkoročne in dolgoročne likvidnosti poslovanja. Ter s kazalnikoma donosnost sredstev (ROA) in dobičkonosnost kapitala (ROE) ugotavljali pozitiven vpliv na obseg obratnega kapitala. Nato pa bomo s pomočjo koeficienta obračanja obratnih sredstev skupino Talum primerjali z njenimi konkurenti.
Ključne besede: Ključne besede: obratni kapital, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost sredstev ROA, dobičkonosnost kapitala ROE
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1191; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

97.
ANALIZA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ V REPUBLIKI MAKEDONIJI V OBDOBJU MED 2005-2013
Marija Hristovska, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri izdelavi diplomske naloge sem se ukvarjala z oblikami mednarodnega pretoka kapitala, vpliva globalizacije, portfeljskimi naložbami, evolucijo tokov tujih neposrednih investicij, značilnostmi naložbenega okolja Republike Makedonije in strategijami Republike Makedonije za pridobitev tujih investicij. Cilj diplomske naloge je bil raziskati razmere za tuje investicije v Republiki Makedoniji in sicer s posebnim poudarkom na tujih neposrednih investicijah v obdobju med letoma 2005− 2013. Analize tujih investicij so zelo zahtevne in jih je težko izvajati zaradi pomanjkanja podatkov. Vsako vrsto naložbe je možno razčleniti in samostojno raziskovati. Sledila sem toku kapitala skozi leta, v določeni državi, oziroma v tem primeru Republiki Makedoniji v obdobju med letoma 2005−2013.
Ključne besede: tuje neposredne investicije, portfeljske investicije, mednarodni pretok kapitala.
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 510; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1006,65 KB)

98.
VARSTVO DELNIČARJEV IN UPNIKOV PRI SPREMEMBAH OSNOVNEGA KAPITALA DELNIŠKE DRUŽBE
Gregor Drnovšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: V premoženje družbe se stekajo denar in raznovrstne premoženjske pravice, katerih bistvena značilnost je, da jih je mogoče gospodarsko (ekonomsko) ovrednotiti in njihovo vrednost izraziti v denarju. Tem na drugi strani prikaza finančnega stanja družbe (bilance stanja) stoji nasproti v sumiranih zneskih prikazana dodelitev tega premoženja oziroma njegove vrednosti posameznim njegovim virom. Med dolgoročne vire financiranja lahko v grobem uvrstimo lastni kapital, kot lastni vir financiranja, in (primerni) tuji kapital, med katerega sodijo obveznosti. Med tema dvema je prvi posebej dragocen, saj ni zvezan z nobenim časovnim kriterijem, medtem ko bo morala družba svoje obveznosti nekoč izpolniti s svojim premoženjem. Lastni kapital sestavljajo predvsem tisti kapital (tiste vrednosti premoženja), ki so ga delničarji prispevali kot vložek v družbo, in kapital, ki ga je družba sama prigospodarila (dobiček). Vložki, ki za delničarje pomenijo sodelovanje v podjetniškem podvigu na tvegani podlagi, gradijo osnovno in eksistenčno glavnico (predpostavko) delniške družbe in ob njeni ustanovitvi največkrat edini vir premoženja. Iz delnice, ki jo prejmejo v zameno za prispevani vložek, delničarji črpajo svoj položaj člana delniške družbe. Zato tudi zakon določa, da je delniška družba tista družba, ki ima osnovni kapital, ta mora biti razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena ZGD-1), družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 168. člena ZGD-1), medtem ko se vložki ne smejo vrniti (prvi odstavek 227. člena ZGD-1). Ta elementarna podstat kapitalskega ustroja delniške družbe hkrati razodene ključne vidike sprememb osnovnega kapitala, relevantne za položaj delničarjev in upnikov. Sprememba osnovnega kapitala lahko vpliva na vrednost družbinega premoženja, iz katerega družba poplačuje terjatve svojih upnikov, prav tako lahko vpliva na delnice, ki so vir pravic delničarjev. Medtem ko povečanje osnovnega kapitala nosi potencial povečanja družbinega premoženja, zaradi česar je za upnike dobrodošel ukrep, zmanjšanje osnovnega kapitala prizadene družbino osnovno glavnico in kot posledico domala predpostavlja ogrožanje terjatev upnikov. Ker se vložki praviloma ne smejo vrniti, so upniki varovani preden se opravijo morebitna izplačila sproščenega premoženja, ki je bilo pred tem vezano z osnovnim kapitalom. Vendarle tudi povečanje osnovnega kapitala za upnike ni brez nevarnosti, saj je treba zagotoviti, da je obljubljeni vložek pravilno prenesen na družbo in da dosega tisto vrednost, ki sta mu jo pripisala družba in inferent. Tudi za delničarje je kapitalska krepitev »njihove« družbe dobrodošla in uspešen plasma novih delnic hkrati signalizira gospodarsko atraktivnost za nove investitorje. Vendar pa prav ti vstopajo v »druščino« obstoječih delničarjev, katerih deleži se zaradi tega spremenijo, s tem pa tudi moč njihovih glavnih članskih pravic. Ta učinek povečanja osnovnega kapitala obstoječi delničarji praviloma neradi pozdravijo in če nočejo, jim ga načeloma tudi ni treba. Zakon jim priznava prednost pri dodeljevanju novih delnic, odmik od tega zakonskega izhodišča, pa je podvržen posebni odločitvi obstoječih delničarjev. Dosledno izpeljan ukrep spremembe osnovnega kapitala pomeni, da je bilo več manjših zaokroženih korakov pravilno opravljenih: od odločanja na skupščini, do vpisa v sodni register. Čeprav organi vodenja ali nadzora pravilno izvedejo odločitev delničarjev o spremembi osnovnega kapitala, se lahko pozneje izkaže, da je bila prav ta (prvotna) odločitev neveljavna. Nastale učinke spremembe osnovnega kapitala je sicer treba odpraviti, vendar se »vrtenje časa nazaj« izkaže za preveč »zastrašujoče«. Zato je takšen način sanacije neuspelega ukrepa potrebno premisliti in pretehtati, ali ni na mestu drugačna rešitev.
Ključne besede: osnovni kapital, delničarji, upniki, spremembe osnovnega kapitala, neveljavna sprememba osnovnega kapitala
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 2066; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

99.
Diskontna mera pri uporabi metod, ki temeljijo na diskontiranem denarnem toku za potrebe analize nepremičninskih investicij in vrednotenja nepremičnin
Igor Pšunder, Andreja Cirman, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Uporaba metod analize nepremičninskih in drugih naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, se je uveljavila šele v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub relativno veliki razširjenosti metod, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, projektni vodje po lastnem mnenju ne poznajo dovolj posebnosti metod, celo takšnih ne, ki bi lahko privedle do napačnih odločitev (npr. navzkrižne indikacije metode neto sedanje vrednosti in notranje donosnosti). Ena ključnih pomanjkljivosti uporabe metod analize naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, pa je ne dovolj natančnodoločena diskontna mera oziroma mera kapitalizacije. Metode, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, niso namenjene zgolj analizi ekonomske upravičenosti projektov, temveč je na diskontiranem denarnem toku zasnovano tudi vrednotenje posebnih nepremičnin v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. V tem članku je obravnavan pomen diskontne mere za analizo in vrednotenje nepremičninskih projektov. V teoretičnem delu so predstavljene zasnova metod, ki temeljijo na diskontiranemdenarnem toku, sestava diskontne mere in mere kapitalizacije ter simulacija vpliva diskontne mere oziroma mere kapitalizacije na rezultate evalvacije in vrednotenja. Empirični del sloni na anketi med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri nas. Anketa je bila izvedena v februarjuin marcu 2011 med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin, v njej je sodelovalo 32,9 % vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičninv Sloveniji. Odgovori so statistično obdelani, iz rezultatov pa so pridobljeni podatki za diskontno mero za različne vrste nepremičnin ter izračunane premije za tveganja ter premije za ohranitev kapitala pri različnihvrstah nepremičnin.
Ključne besede: diskontna mera, mera kapitalizacije, premija za tveganje, premija za ohranitev kapitala, neto sedanja vrednost, analiza nepremičninskih naložb, discount rate, capitalisation rate, risk premium, capital recovery premium, net present value, real estate investment analysis, special real estate appraisal
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1156; Prenosov: 65
URL Povezava na celotno besedilo

100.
Diskontna mera pri uporabi metod, ki temeljijo na diskontiranem denarnem toku, za potrebe analize nepremičninskih naložb in vrednotenja nepremičnin
Igor Pšunder, Andreja Cirman, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Uporaba metod analize nepremičninskih in drugih naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, se je uveljavila šele v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub relativno veliki razširjenosti metod, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, projektni vodje po lastnem mnenju ne poznajo dovolj posebnosti metod, celo takšnih ne, ki bi lahko privedle do napačnih odločitev (npr. navzkrižne indikacije metode neto sedanje vrednosti in notranje donosnosti). Ena ključnih pomanjkljivosti uporabe metod analize naložb, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, pa je ne dovolj natančnodoločena diskontna mera oziroma mera kapitalizacije. Metode, ki temeljijo na diskontiranju denarnega toka, niso namenjene zgolj analizi ekonomske upravičenosti projektov, temveč je na diskontiranem denarnem toku zasnovano tudi vrednotenje posebnih nepremičnin v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji. V tem članku je obravnavan pomen diskontne mere za analizo in vrednotenje nepremičninskih projektov. V teoretičnem delu so predstavljene zasnova metod, ki temeljijo na diskontiranemdenarnem toku, sestava diskontne mere in mere kapitalizacije ter simulacija vpliva diskontne mere oziroma mere kapitalizacije na rezultate evalvacije in vrednotenja. Empirični del sloni na anketi med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri nas. Anketa je bila izvedena v februarjuin marcu 2011 med pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin, v njej je sodelovalo 32,9 % vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičninv Sloveniji. Odgovori so statistično obdelani, iz rezultatov pa so pridobljeni podatki za diskontno mero za različne vrste nepremičnin ter izračunane premije za tveganja ter premije za ohranitev kapitala pri različnihvrstah nepremičnin.
Ključne besede: diskontna mera, mera kapitalizacije, premija za tveganje, premija za ohranitev kapitala, neto sedanja vrednost, analiza nepremičninskih naložb
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 833; Prenosov: 130
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici