Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava kibernetsko varnost v Republiki Sloveniji ter pomen sodelovanja civilnega in vojaškega sektorja pri njenem zagotavljanju. Kibernetski prostor je postal ključen za delovanje družbe, delovnih procesov in navsezadnje tudi za samo delovanje države, pri čemer naraščajoče število kibernetskih groženj zahteva celovite varnostne ukrepe. Republika Slovenija se pri tem sooča s številnimi izzivi, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra na področju kibernetske varnosti in neizvajanja vseh potrebnih predpisov, izboljšave pa so potrebne tudi na področju same ureditve obravnavanja večjih incidentov. Ključne institucije za zagotavljanje kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji predstavljajo predvsem Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT), Odzivni center za incidente v informacijskih sistemih organov državne uprave (SIGOV-CERT) in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, ki ob povezovanju z ostalimi nenavedenimi subjekti izvajajo zaščitne ukrepe na dotičnem področju. Republika Slovenija kot članica Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva – NATA sodeluje v mednarodnih iniciativah, kot sta ENISA in CCDCOE, kar prispeva k izmenjavi znanja in krepitvi obrambnih zmogljivosti. Analiza intervjujev s strokovnjaki na področju kibernetske varnosti razkriva sicer dobro sodelovanje med vojaškim in civilnim sektorjem, vendar zgolj v okviru vaj in usposabljanj, saj so, ko govorimo o reševanju kibernetskih incidentov, njihove pristojnosti popolnoma ločene. V prihodnje lahko pričakujemo še večjo potrebo po sodelovanju, predvsem pri zaščiti kritične infrastrukture in hitrem odzivanju na incidente, kjer ima pomembno vlogo tudi zakonodaja, ki mora biti prilagojena dinamičnemu okolju kibernetske varnosti. Za učinkovito zaščito pred kibernetskimi grožnjami bo v prihodnje treba vzpostaviti še bolj konkretno koordinacijo med civilnimi in vojaškimi institucijami, izboljšati pravni okvir ter predvsem namenjati sredstva izobraževanju in ozaveščanju tako strokovnjakov kot tudi laikov na področju kibernetske varnosti. Celovit pristop in medsebojno sodelovanje vseh deležnikov sta ključna za zagotavljanje varnega digitalnega okolja v Sloveniji.  
Ključne besede: kibernetska varnost, civilni sektor, vojaški sektor, sodelovanje, Republika Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Integracija rešitev za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) v oblačno okolje se je izkazalo za ključno novost na področju kibernetske varnosti. S finančnega vidika so rešitve SIEM v oblaku v primerjavi s tradicionalnimi sistemi lahko bistveno ugodnejša. Model sprotnega plačevanja zmanjšuje potrebno začetniško investicijo in zmanjšuje tekoče stroške vzdrževanja, kar organizacijam omogoča večjo finančno prilagodljivost. Centralizirana narava različnih sistemov v oblaku omogoča celovito spremljanje varnostnega stanja podjetja in poveča zmogljivosti podjetja, da pravočasno odkrije morebitne grožnje. Avtomatizirano odzivanje na incidente in analitika, ki temelji na strojnem učenju dodatno krepi varnost organizacije in zmanjšuje verjetnost človeških napak, posledično lahko organizacije svoje varnostne ekipe osredotoči na bolj pomembne naloge. Za razliko od tradicionalnih sistemov je SIEM v oblaku deležen stalnih posodobitev s strani ponudnika oblačnih storitev, kar pomeni da so organizacije zaščitene pred najnovejšimi varnostnimi grožnjami brez da bi bile same odgovorne za redno posodabljanje. Vendar prehod na SIEM v oblaku ni brez izzivov, zagotavljanje celovitosti podatkov in skladnosti z varnostnimi standardi je ključno za uspešno poslovanje in delovanje organizacije. Tukaj je torej še bolj pomembno, da organizacije izberejo ponudnike, ki izpolnjujejo stroge varnostne zahteve in ki imajo razvito celovito strategijo migracije vključno z oceno tveganja, načrt varnostnega kopiranja podatkov in obnovitnega načrta v primeru nesreče.
Ključne besede: kibernetska varnost, SIEM, oblačna infrastruktura, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino. Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso. V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine. Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Ključne besede: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Sodobno varnostno okolje je nepredvidljivo in hitro spremenljivo. Zanj sta značilna tako nestabilnost kot multiplikatorski učinek groženj. Za 21. stoletje lahko trdimo, da ga zaznamuje koncept globalne krize, ki se manifestira zdaj na enem, zdaj na drugem področju, karakterizira pa jo izrazita kompleksnost. Gospodarska in finančna kriza, energetska kriza, zdravstveno-epidemiološka kriza, velike naravne in druge nesreče, vojne in vojaški spopadi, ekstremizem, terorizem, organizirana kriminaliteta, množične nezakonite migracije in druge notranjevarnostne ter kibernetske grožnje vedno znova postavljajo varnostne sisteme držav na preizkušnjo. Ti se morajo ves čas prilagajati tako v smislu pravočasne identifikacije ključnih vrst in virov ogrožanja kot tudi glede strategij za soočanje z njimi. Poleg tega se morajo znati odzivati na konkretne sistemske prilagoditve na področju kadrovskih, materialnih, tehnično-tehnoloških, finančnih in drugih resursov. Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije in zveze NATO ter uživata stabilno varnostno situacijo. Na področju notranje varnosti, ki je predmet magistrskega dela, nacionalnovarnostni strategiji Slovenije in Madžarske definirata pester nabor groženj, pri čemer prednjačijo nezakonite migracije, ekstremizem, organizirana kriminaliteta ter naravne nesreče. Sistema notranje varnosti obeh držav se na grožnje zaenkrat odzivata uspešno. Čeprav trenutno ni potrebe po večjih sistemskih spremembah, so določene izboljšave potrebne in možne. Organizacije za zagotavljanje notranje varnosti potrebujejo dejansko avtonomijo in profesionalizacijo bolj kot drastične reforme. Pomembna je okrepitev integracije policije in državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj, razmisliti pa je treba tudi o vzajemnem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, kar bi obenem pripomoglo tudi pri reševanju problema kadrovske podhranjenosti sistema notranje varnosti. Postopna implementacija ustreznih sprememb je ključnega pomena za učinkovito delovanje varnostnih sistemov v boju s sodobnimi grožnjami. Nenazadnje so ravno spremembe edina stalnica našega vsakdana.
Ključne besede: sodobne grožnje, sistem notranje varnosti, nacionalnovarnostne strategije, Slovenija, Madžarska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: V sodobni družbi so nevladne organizacije pogosto ključni akterji pri zagotovitvi podpore različnim žrtvam, raziskovanju nepravilnosti in promociji etičnega vedenja. So pomemben del legitimnega mehanizma asimilacije javnosti v demokratični družbi. Po Zakonu o nevladnih organizacijah so – društva, ustanove, zasebni zavodi – neprofitne, nepridobitne in neodvisne od drugih subjektov, kar pomeni, da so si v skladu z njihovim delovanjem za svojo eksistenco same dolžne zagotoviti vir financiranja, in sicer zasebni ali javni. Ravno zaradi njihove narave, ad hoc delovanja in avtonomije se lahko pojavljajo vprašanja o transparentnosti in potencialni povezanosti z nepravilnostmi njihovih finančnih virov. V magistrskem delu zato raziskujemo specifične vidike financiranja nevladnih organizacij, ki bi utegnile delovati na področju kriminalitete belega ovratnika oz. nezakonitega pridobivanja sredstev. Osredotočamo se na analizo virov financiranja, vključujoč javne subvencije, donacije zasebnikov ipd. Proučujemo, kako lahko določeni finančni tokovi vplivajo na delovanje in njihovo neodvisnost. Z analizo primerov zlorab ugotavljamo, da so nekatere nevladne organizacije vpete v sisteme, ki omogočajo ali olajšujejo kriminalne dejavnosti belega ovratnika. Pod pretvezo dobrega namena se lahko izvajajo tudi kriminalna dejanja, kar sproža polemike glede zaupanja javnosti v organizacijo, hkrati pa je treba manko nadomestiti. Zato na koncu delo vsebuje predlog strategije izboljšav nadzora nad financiranjem.
Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, kriminaliteta belega ovratnika, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,23 MB)