1. Povezovanje civilnega in vojaškega sektorja z namenom zagotavljanja kibernetske varnosti na območju Republike Slovenije : magistrsko deloBenjamin Čehič Limoni, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kibernetsko varnost v Republiki Sloveniji ter pomen sodelovanja civilnega in vojaškega sektorja pri njenem zagotavljanju. Kibernetski prostor je postal ključen za delovanje družbe, delovnih procesov in navsezadnje tudi za samo delovanje države, pri čemer naraščajoče število kibernetskih groženj zahteva celovite varnostne ukrepe. Republika Slovenija se pri tem sooča s številnimi izzivi, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra na področju kibernetske varnosti in neizvajanja vseh potrebnih predpisov, izboljšave pa so potrebne tudi na področju same ureditve obravnavanja večjih incidentov. Ključne institucije za zagotavljanje kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji predstavljajo predvsem Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT), Odzivni center za incidente v informacijskih sistemih organov državne uprave (SIGOV-CERT) in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, ki ob povezovanju z ostalimi nenavedenimi subjekti izvajajo zaščitne ukrepe na dotičnem področju. Republika Slovenija kot članica Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva – NATA sodeluje v mednarodnih iniciativah, kot sta ENISA in CCDCOE, kar prispeva k izmenjavi znanja in krepitvi obrambnih zmogljivosti. Analiza intervjujev s strokovnjaki na področju kibernetske varnosti razkriva sicer dobro sodelovanje med vojaškim in civilnim sektorjem, vendar zgolj v okviru vaj in usposabljanj, saj so, ko govorimo o reševanju kibernetskih incidentov, njihove pristojnosti popolnoma ločene. V prihodnje lahko pričakujemo še večjo potrebo po sodelovanju, predvsem pri zaščiti kritične infrastrukture in hitrem odzivanju na incidente, kjer ima pomembno vlogo tudi zakonodaja, ki mora biti prilagojena dinamičnemu okolju kibernetske varnosti.
Za učinkovito zaščito pred kibernetskimi grožnjami bo v prihodnje treba vzpostaviti še bolj konkretno koordinacijo med civilnimi in vojaškimi institucijami, izboljšati pravni okvir ter predvsem namenjati sredstva izobraževanju in ozaveščanju tako strokovnjakov kot tudi laikov na področju kibernetske varnosti. Celovit pristop in medsebojno sodelovanje vseh deležnikov sta ključna za zagotavljanje varnega digitalnega okolja v Sloveniji. Ključne besede: kibernetska varnost, civilni sektor, vojaški sektor, sodelovanje, Republika Slovenija, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 26.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,08 MB) |
2. Izkoriščanje delavcev v kapitalističnih družbah : popolna konkurenca, monopson, pravične plače, potilnicePrimož Hroval, 2025, magistrsko delo Opis: Trgi niso popolnoma konkurenčni, saj nekateri gospodarski akterji, predvsem lastniki, v resničnem svetu posedujejo stopnjo tržne moči. Vprašanje je, v kolikšni meri so delavci v kapitalističnih sistemih izkoriščani. Ugotavljamo, da lahko delodajalci zaradi tržnih pomanjkljivosti svojim zaposlenim plačajo manj, kot je njihov mejni produkt. Predstavili bomo pojav monopsona, kako deluje in kako ga regulirati. Številni argumenti, ki se zavzemajo za plačo za preživetje, ne uspejo dokazati, da delodajalci delavcem dolgujejo plačo za preživetje. Prav tako obstaja nesoglasje o tem, kaj šteje za dovolj visoko in dovolj spodobno plačo. Mnoga podjetja za zmanjšanje stroškov proizvodnjo selijo v države tretjega sveta, kjer ljudje delajo v potilnicah, za katere so značilni izredno slabi delovni pogoji. Zastavlja se vprašanje, v kolikšni meri so ljudje, ki delajo v potilnicah, v to prisiljeni. Ugotavljamo, da lahko potilnice obravnavamo kot etično in gospodarsko sporne. Kljub temu le-te velikemu deležu delavcev predstavljajo najboljšo alternativo. Dandanes približno milijarda ljudi živi v državah, ki so se znašle v revščini in se v tej revščini tudi zataknile. Iz tega sledi vprašanje, zakaj nekatere države niso ušle revščini. Predstavili bomo razvojne pasti, zaradi katerih je situacija v določenih državah tako nezavidljiva, ter potencialne ukrepe za odpravo revščine. Ključne besede: Izkoriščanje, monopson, trg dela, določanje plač, potilnice Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. Integracija oblaka v sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov : magistrsko deloGašper Cimerman, 2025, magistrsko delo Opis: Integracija rešitev za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) v oblačno okolje se je izkazalo za ključno novost na področju kibernetske varnosti. S finančnega vidika so rešitve SIEM v oblaku v primerjavi s tradicionalnimi sistemi lahko bistveno ugodnejša. Model sprotnega plačevanja zmanjšuje potrebno začetniško investicijo in zmanjšuje tekoče stroške vzdrževanja, kar organizacijam omogoča večjo finančno prilagodljivost. Centralizirana narava različnih sistemov v oblaku omogoča celovito spremljanje varnostnega stanja podjetja in poveča zmogljivosti podjetja, da pravočasno odkrije morebitne grožnje. Avtomatizirano odzivanje na incidente in analitika, ki temelji na strojnem učenju dodatno krepi varnost organizacije in zmanjšuje verjetnost človeških napak, posledično lahko organizacije svoje varnostne ekipe osredotoči na bolj pomembne naloge. Za razliko od tradicionalnih sistemov je SIEM v oblaku deležen stalnih posodobitev s strani ponudnika oblačnih storitev, kar pomeni da so organizacije zaščitene pred najnovejšimi varnostnimi grožnjami brez da bi bile same odgovorne za redno posodabljanje. Vendar prehod na SIEM v oblaku ni brez izzivov, zagotavljanje celovitosti podatkov in skladnosti z varnostnimi standardi je ključno za uspešno poslovanje in delovanje organizacije. Tukaj je torej še bolj pomembno, da organizacije izberejo ponudnike, ki izpolnjujejo stroge varnostne zahteve in ki imajo razvito celovito strategijo migracije vključno z oceno tveganja, načrt varnostnega kopiranja podatkov in obnovitnega načrta v primeru nesreče. Ključne besede: kibernetska varnost, SIEM, oblačna infrastruktura, zasebnost, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Vodenje sodelavcev, ki delajo na daljavoLara Sagadin, 2025, diplomsko delo Opis: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo. Ključne besede: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike. Ključne besede: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Analiza kompetenc generacije z pri delu na daljavoTea Kršinar, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili generacijo Z, njene dejavnike zaposlitve ter pogled na delo na daljavo in v kolikšni meri ceni svobodo, ki jo prinašajo sodobne oblike dela. Spoznali smo oblike dela na daljavo, kriterije za uspešno opravljanje dela ter prednosti in slabosti, ki jih ta oblika dela predstavlja zaposlenim. Da pa delo poteka nemoteno, mora posameznik razviti določene kompetence. Skozi literaturo smo ugotovili, da so te kompetence komunikacijske in digitalne, vodstvene in organizacijske ter kompetence ohranjanja ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter kompetence upravljanja s človeškimi viri. Digitalne kompetence omogočajo uporabo potrebnih orodij, medtem ko organizacijske kompetence pomagajo pri upravljanju časa in nalog. Pomembno je tudi vzdrževati ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem, da se prepreči izgorelost, medtem ko kompetence upravljanja s človeškimi viri omogočajo ohranjanje motivacije in podpore zaposlenim na daljavo. Prisotnost navedenih kompetenc smo v magistrski nalogi preverjali pri generaciji Z.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o delu na daljavo ter kompetencah generacije Z. Uporabili smo programa Excel in SPSS, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez. Uporabili smo statistično metodo t-test dveh neodvisnih spremenljivk, Pearsonov koeficient korelacije ter Friedmanov test. Spoznali smo, da ima generacija Z od vseh šestih kompetenc najbolje razvite digitalne kompetence. Ugotovili smo tudi, da bolj kot je delovni urnik fleksibilen, manj je ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, hkrati pa, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede pomembnosti dela na daljavo kot dejavnika zaposlitve. Navsezadnje pa smo ugotovili, da pripadniki generacije Z najbolj cenijo fleksibilnost urnika pri delu na daljavo, medtem ko manj cenijo zmanjšanje osebnih stikov pri tej obliki dela. V prihodnosti bodo delodajalci primorani razvijati kompetence, ki so pomembne za delo na daljavo, če bodo to obliko dela želeli ohraniti oziroma še povečati stopnjo fleksibilnosti in svobode na delovnem mestu, ki je prihajajoči generaciji Z še posebej pomembna. Ključne besede: generacija Z, delo na daljavo, kompetence dela na daljavo Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Vpliv sodobnih groženj na spremembe sistemov notranje varnosti evropskih držav - študija primera Slovenije in Madžarske : magistrsko deloManca Drnovšček, 2025, magistrsko delo Opis: Sodobno varnostno okolje je nepredvidljivo in hitro spremenljivo. Zanj sta značilna tako nestabilnost kot multiplikatorski učinek groženj. Za 21. stoletje lahko trdimo, da ga zaznamuje koncept globalne krize, ki se manifestira zdaj na enem, zdaj na drugem področju, karakterizira pa jo izrazita kompleksnost. Gospodarska in finančna kriza, energetska kriza, zdravstveno-epidemiološka kriza, velike naravne in druge nesreče, vojne in vojaški spopadi, ekstremizem, terorizem, organizirana kriminaliteta, množične nezakonite migracije in druge notranjevarnostne ter kibernetske grožnje vedno znova postavljajo varnostne sisteme držav na preizkušnjo. Ti se morajo ves čas prilagajati tako v smislu pravočasne identifikacije ključnih vrst in virov ogrožanja kot tudi glede strategij za soočanje z njimi. Poleg tega se morajo znati odzivati na konkretne sistemske prilagoditve na področju kadrovskih, materialnih, tehnično-tehnoloških, finančnih in drugih resursov. Slovenija in Madžarska sta članici Evropske unije in zveze NATO ter uživata stabilno varnostno situacijo. Na področju notranje varnosti, ki je predmet magistrskega dela, nacionalnovarnostni strategiji Slovenije in Madžarske definirata pester nabor groženj, pri čemer prednjačijo nezakonite migracije, ekstremizem, organizirana kriminaliteta ter naravne nesreče. Sistema notranje varnosti obeh držav se na grožnje zaenkrat odzivata uspešno. Čeprav trenutno ni potrebe po večjih sistemskih spremembah, so določene izboljšave potrebne in možne. Organizacije za zagotavljanje notranje varnosti potrebujejo dejansko avtonomijo in profesionalizacijo bolj kot drastične reforme. Pomembna je okrepitev integracije policije in državnega tožilstva pri pregonu kaznivih dejanj, razmisliti pa je treba tudi o vzajemnem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, kar bi obenem pripomoglo tudi pri reševanju problema kadrovske podhranjenosti sistema notranje varnosti. Postopna implementacija ustreznih sprememb je ključnega pomena za učinkovito delovanje varnostnih sistemov v boju s sodobnimi grožnjami. Nenazadnje so ravno spremembe edina stalnica našega vsakdana. Ključne besede: sodobne grožnje, sistem notranje varnosti, nacionalnovarnostne strategije, Slovenija, Madžarska, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. Življenje in delo skladatelja Bojana Glavine (3 skladbe za flavto) : magistrsko deloLara Šijanec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Življenje in delo skladatelja Bojana Glavine (3 skladbe za flavto) raziskuje življenje, delovanje in ustvarjanje skladatelja Bojana Glavine. Prvi del se osredotoča na ključne dogodke iz njegovega življenja, ki so ga privedli do njegove umetniške poti. Glavina je predstavljen kot vsestranski umetnik – skladatelj, klavirski pedagog, pianist, publicist, zbiratelj in predavatelj. Na vseh področjih predstavimo njegovo delovanje in se nato posvetimo njegovemu bogatemu opusu ter iz njega izluščimo skladbe, ki so napisane za flavto v različnih možnih sestavih. V drugem delu se z analizo posvetimo trem izbranim skladbam za flavto. Analizirane so skladbe FUNtazija za flavto in klavir, Devet nasmehov za tri flavte in Igra za flavto in klavir. Izvedbe izbranih skladb bodo predstavljene tudi na magistrskem nastopu. Ključne besede: Bojan Glavina, skladatelj, klavirski pedagog, pianist, dela za flavto Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (6,90 MB) |
9. Financiranje nevladnih organizacij : magistrsko deloEva Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi so nevladne organizacije pogosto ključni akterji pri zagotovitvi podpore različnim žrtvam, raziskovanju nepravilnosti in promociji etičnega vedenja. So pomemben del legitimnega mehanizma asimilacije javnosti v demokratični družbi. Po Zakonu o nevladnih organizacijah so – društva, ustanove, zasebni zavodi – neprofitne, nepridobitne in neodvisne od drugih subjektov, kar pomeni, da so si v skladu z njihovim delovanjem za svojo eksistenco same dolžne zagotoviti vir financiranja, in sicer zasebni ali javni.
Ravno zaradi njihove narave, ad hoc delovanja in avtonomije se lahko pojavljajo vprašanja o transparentnosti in potencialni povezanosti z nepravilnostmi njihovih finančnih virov.
V magistrskem delu zato raziskujemo specifične vidike financiranja nevladnih organizacij, ki bi utegnile delovati na področju kriminalitete belega ovratnika oz. nezakonitega pridobivanja sredstev. Osredotočamo se na analizo virov financiranja, vključujoč javne subvencije, donacije zasebnikov ipd.
Proučujemo, kako lahko določeni finančni tokovi vplivajo na delovanje in njihovo neodvisnost.
Z analizo primerov zlorab ugotavljamo, da so nekatere nevladne organizacije vpete v sisteme, ki omogočajo ali olajšujejo kriminalne dejavnosti belega ovratnika. Pod pretvezo dobrega namena se lahko izvajajo tudi kriminalna dejanja, kar sproža polemike glede zaupanja javnosti v organizacijo, hkrati pa je treba manko nadomestiti. Zato na koncu delo vsebuje predlog strategije izboljšav nadzora nad financiranjem. Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, kriminaliteta belega ovratnika, preiskovanje, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki Sloveniji : magistrsko deloKarmen Černigoj, 2024, magistrsko delo Opis: Ministrstva so v Sloveniji ključni sestavni del kritične infrastrukture, saj je njihovo učinkovito delovanje bistvenega pomena in imajo vsaka motnja ali nedelovanje lahko resne posledice za nacionalno varnost. Zato je prizadevanje za zagotavljanje varnosti in odpornosti teh državnih organov izjemnega pomena. Temelj prizadevanj je zagotavljanje korporativne varnosti, ki ponuja temeljit in integriran pristop k ohranjanju celovite varnosti.
Korporativna varnost zajema šest pravnih procesov, ki predstavljajo celovit pristop k varovanju organizacije. Zato je njihovo razumevanje ključno za izvajanje raznih strategij, s čimer se ublažijo morebitne grožnje in ranljivosti. Z izvajanjem teh strategij korporativna varnost zagotavlja, da lahko ministrstva še naprej učinkovito delujejo tudi ob nepredvidenih tveganjih, s čimer ohranja stabilnost in varnost države.
Cilj zaključne raziskave je bila izvedba celovite analize in evalvacije okvira korporativne varnosti, ki sta bili izvedeni na različnih ministrstvih v Sloveniji. Med zaposlenimi na ministrstvih je bila izvedena anketa, v kateri je bilo pridobljenih 219 relevantnih deležnikov. Raziskava razkriva pomembno povezavo med udeležbo v programih varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne varnosti, in sicer je višja stopnja vključenosti v varnostno usposabljanje povezana z boljšim izvajanjem pravnih procesov, ki urejajo korporativno varnost. Vendar raziskava ne kaže povezave v zaznani zadostnosti varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami glede na vrsto delovnega mesta zaposlenega na posameznem ministrstvu. Prav tako ni povezave med hitro in učinkovito odzivnostjo na morebitne varnostne incidente ter mandatom zaposlenih na ministrstvih. To nakazuje, da dejavniki, kot sta vrsta delovnega mesta in trajanje zaposlitve, nimajo vloge pri oblikovanju odzivnosti na varnostna tveganja, kar poudarja potrebo po dajanju prednosti usposabljanju in jasnosti postopkov pred samimi izkušnjami, ko si prizadevamo za izboljšanje varnosti.
Na splošno rezultati kažejo dobro razumevanje praks korporativne varnosti in njihovega izvajanja na ministrstvih. Kljub temu pa je ocena razkrila precejšnje vrzeli, zlasti na področjih zagotavljanja varnosti know-howa in pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so zaposleni izpostavili številne kritične varnostne probleme, kar nakazuje, da čeprav so temelji korporativne varnosti vzpostavljeni, še vedno obstajajo področja, ki jih je treba izboljšati, zlasti na področju integritete in vodenja v upravi. Ključne besede: korporativna varnost, ministrstva, javna uprava, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 03.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 94
Celotno besedilo (868,95 KB) |