Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pandemija je močno prizadela zdravstvene sisteme po celemu svetu, med najbolj ogroženimi pa so bili domovi za starejše občane. Ti so se v času epidemije srečevali z različnimi izzivi – pomanjkanje zaščitne opreme, sredstev za razkuževanje in hitrih testov so samo nekateri od problemov, ki so se pojavljali. Cilji in namen naloge so bili predstaviti vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kakšne načrte so imeli domovi za spopadanje z epidemijo ter kaj se je pri teh načrtih izkazalo za dobro in kaj slabo. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v domovih za starejše občane v času epidemije. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so glavni problemi, s katerimi so se srečevali v domovih po Sloveniji, pomanjkanje kadra, nepravočasna izobraževanja zaposlenih o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa ter pomanjkanje strokovne pomoči (delavnice, izobraževanja, sproščanja) za zaposlene na temo premagovanja stresa in spopadanja z novonastalo situacijo. V prihodnosti bi bil poudarek predvsem na ustreznem in pravočasnem izobraževanju zaposlenih.Obvezno bi bilo teoretično in praktično usposabljanje na temo preventivno-zaščitnih ukrepov, ki bi se ponavljalo na vsakih nekaj mesecev ter bi bilo obvezno za vse nove zaposlene v domovih za starejše občane. Poleg tega bi dodali še dodatna izobraževanja oz. delavnice na temo premagovanja stresa, ki bi zaposlenim pomagali pri spopadanju s stresom v takih situacijah. Na ta način bi lahko zmanjšali tudi izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: bolezen covid-19, organizacija dela, domovi za starejše občane, izobraževanje
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 22
Celotno besedilo (603,07 KB)

Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 23
Celotno besedilo (548,84 KB)

Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Med epidemijo covida-19 se je bistveno povečal obseg izobraževanja na daljavo, kar bo najverjetneje pustilo posledice na znanju učencev in njihovi socializaciji, ki je bila v tem času skrajno omejena, a je nujna za razvoj posameznika, zlasti pri osnovnošolskem izobraževanju. Veliko več odgovornosti in samostojnega dela je na ramenih učencev, saj imajo bistveno manj stika z učitelji, veliko učne vsebine pa morajo predelati sami. Situaciji so se morali prilagoditi tudi učitelji, ki so bili primorani uporabljati prilagojene metode in oblike dela ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Pojavlja se vprašanje, kako se s poučevanjem na daljavo z IKT čim bolj približati učinkovitosti, ki jo ima poučevanje z neposrednim stikom z učiteljem v razredu. Ključnega pomena je poučevanje prilagajati in ga ves čas nadgrajevati. Težko si predstavljamo poučevanje med epidemijo brez sodobne IKT. V magistrskem delu smo z raziskavo želeli ugotoviti, ali učenci, ki znanje usvajajo z videometodo, pridobijo več vsebinskega znanja kot učenci, ki isto učno vsebino usvajajo samostojno z besedilom. Zanimalo nas je tudi, katera metoda je za usvajanje znanja pri učencih bolj zaželena in kakšno je njihovo mnenje o urah usvajanja znanja pri delu z besedilom in pri delu z videoposnetkom. V štirih osnovnih šolah smo v sedmem razredu predstavili učne vsebine: Bakterije, Pipalkarji in stonoge ter Žuželke in raki, vsako z dvema metodama: metodo dela z besedilom in videometodo. Nato smo učencem poslali vprašalnike, ki so v prvem delu preverjali usvojeno znanje učencev, v drugem delu pa njihovo mnenje o načinu predstavitve učne vsebine. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so učenci uspešnejši pri obravnavi vsebine z videometodo kot pri obravnavi iste vsebine s samostojnim delom z besedilom. Učenci si glede na raziskavo bolje predstavljajo organizme, kar pomeni boljšo vizualizacijo organizmov, če si ogledajo posnetek. Poleg tega jim je tako podana vsebina bolj privlačna, saj si posnetek lahko ogledajo kadar koli in ga po želji tudi ustavijo. Iz komentarjev učencev lahko razberemo, da jim je učna vsebina razumljivejša po izvedeni uri prek videokonference. Tako namreč dobijo vsaj malo nepogrešljivega stika z učiteljem. Slednje, glede na raziskavo, potrjuje tudi izpostavljeno mnenje učencev, da se v šoli naučijo več kot pri delu na daljavo. Ugotovimo lahko tudi, da imata obe preučevani metodi dela na daljavo prednosti in slabosti. Kljub temu da učenci dosegajo nekoliko višje rezultate pri delu po videometodi, moramo biti zaradi različnih dejavnikov pri izbiri metode za poučevanje na daljavo še posebej previdni in izbirati premišljeno.
Ključne besede: poučevanje v času covida-19, metoda dela z besedilom, videometoda
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,23 MB)