| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1261
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv bolezni covid-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane
Adis Burzić, 2021, magistrsko delo

Opis: Pandemija je močno prizadela zdravstvene sisteme po celemu svetu, med najbolj ogroženimi pa so bili domovi za starejše občane. Ti so se v času epidemije srečevali z različnimi izzivi – pomanjkanje zaščitne opreme, sredstev za razkuževanje in hitrih testov so samo nekateri od problemov, ki so se pojavljali. Cilji in namen naloge so bili predstaviti vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kakšne načrte so imeli domovi za spopadanje z epidemijo ter kaj se je pri teh načrtih izkazalo za dobro in kaj slabo. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v domovih za starejše občane v času epidemije. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so glavni problemi, s katerimi so se srečevali v domovih po Sloveniji, pomanjkanje kadra, nepravočasna izobraževanja zaposlenih o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa ter pomanjkanje strokovne pomoči (delavnice, izobraževanja, sproščanja) za zaposlene na temo premagovanja stresa in spopadanja z novonastalo situacijo. V prihodnosti bi bil poudarek predvsem na ustreznem in pravočasnem izobraževanju zaposlenih.Obvezno bi bilo teoretično in praktično usposabljanje na temo preventivno-zaščitnih ukrepov, ki bi se ponavljalo na vsakih nekaj mesecev ter bi bilo obvezno za vse nove zaposlene v domovih za starejše občane. Poleg tega bi dodali še dodatna izobraževanja oz. delavnice na temo premagovanja stresa, ki bi zaposlenim pomagali pri spopadanju s stresom v takih situacijah. Na ta način bi lahko zmanjšali tudi izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: bolezen covid-19, organizacija dela, domovi za starejše občane, izobraževanje
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (603,07 KB)

3.
Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji
Tjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestre
Larisa Žula, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (548,84 KB)

5.
ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOŠKI PROCESI GRADNJE BENCINSKEGA SERVISA V CELJU
Jan Škrablin, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni organizacija gradbišča ter tehnološki procesi rekonstrukcije in novogradnje obstoječega bencinskega servisa Celje. Prvi del naloge prikazuje splošne podatke o projektu, predvideni investiciji, prav tako pa tudi opiše obstoječe stanje in nakazuje na predvideno novo stanje objekta. V nadaljevanju sledi proučevanje pogojev za gradnjo objekta, in sicer se posveča proučevanju projektne dokumentacije, gradbene pogodbe, lokacijskih zmožnosti, klimatskih razmer in razpoložljivosti internih virov podjetja. Jedro diplomskega dela predstavlja organizacija gradbišča, ki obsega dimenzioniranje vseh začasnih prostorov, deponij gradbenega materiala in opreme, priključitev na komunalno oskrbo in opise notranjih ter zunanjih transportov. Zadnji del naloge opisuje procese rekonstrukcije in novogradnje objekta, kjer so natančno opisani vsi postopki gradnje, ki jih izvedemo, da zagotovimo optimalno opravljeno delo. V zaključku je prikazan načrt organizacije gradbišča.
Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, dokumentacija, tehnološki procesi gradnje
Objavljeno: 15.09.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)

6.
Analiza programov deradikalizacije v Evropi in možnosti implementacije v Sloveniji
Natalija Mrazovič-Kavaš, 2021, magistrsko delo

Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Poznavanje novih psihoaktivnih substanc in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo
Katarina Slapnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Nove psihoaktivne substance (v nadaljevanju NPS) so navadno opredeljene kot snovi v čisti obliki ali pripravku, ki jih mednarodne konvencije o nadzoru drog ne urejajo, vendar lahko predstavljajo nevarnost za javno zdravje. Njihovi uporabniki eksperimentirajo s sintetičnimi kanabinoidi, sintetičnimi katinoni, fenetilamini, piperazini, snovmi na osnovi rastlin, sintetičnimi opioidi, novimi benzodiazepini … Gre za snovi, ki še dandanes niso povsem razumljene, kar predstavlja težavo, tako njihovim uporabnikom, kot tudi zdravstvenim delavcem, oblikovalcem politik in posledično celotni družbi. Za namene magistrske naloge smo v januarju 2021 med prebivalci Slovenije izvedli raziskavo o poznavanju NPS in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo, poleg tega pa opravili tudi intervju s koordinatorjem testiranja, Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt, Markom Verdenikom. Ugotovili smo, da splošna javnost ne ve prav dosti o novih snoveh. Več kot polovica anketiranih sicer pozna izraza NPS oz. dizajnerske droge, vendar pa do težav prihaja pri poznavanju podrobnejših dejstev o teh substancah. Rezultati raziskave so pokazali, da mlajši anketiranci, v primerjavi s starejšimi, bolj verjetno poznajo omenjena termina, prav tako pa termina bolj verjetno poznajo višje izobraženi. Zanimalo nas je tudi, ali je uživanje psihoaktivnih substanc, kot so tobak, alkohol, konoplja, ekstazi in kokin, povezano s poznavanjem učinkov NPS. Izkazalo se je, da tisti, ki pogosteje uživajo tobačne izdelke, več vedo o učinkih novih substanc, uživanje ostalih psihoaktivnih substanc, pa na poznavanje ni imelo vpliva. Pozornost smo namenili še razširjenosti NPS v Sloveniji in prišli do zaključkov, da uporaba teh snovi pri nas ni zelo razširjena, a kljub temu, nevarnosti, ki jo nove droge prinašajo, ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: prepovedane substance, psihoaktivne substance, dizajnerske droge, sintetične snovi, negativni učinki drog, magistrska dela
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Poučevanje naravoslovja na daljavo v času epidemije covid-19: učinkovitost video metode in samostojnega dela z besedilom
Alen Ovčar, 2021, magistrsko delo

Opis: Med epidemijo covida-19 se je bistveno povečal obseg izobraževanja na daljavo, kar bo najverjetneje pustilo posledice na znanju učencev in njihovi socializaciji, ki je bila v tem času skrajno omejena, a je nujna za razvoj posameznika, zlasti pri osnovnošolskem izobraževanju. Veliko več odgovornosti in samostojnega dela je na ramenih učencev, saj imajo bistveno manj stika z učitelji, veliko učne vsebine pa morajo predelati sami. Situaciji so se morali prilagoditi tudi učitelji, ki so bili primorani uporabljati prilagojene metode in oblike dela ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Pojavlja se vprašanje, kako se s poučevanjem na daljavo z IKT čim bolj približati učinkovitosti, ki jo ima poučevanje z neposrednim stikom z učiteljem v razredu. Ključnega pomena je poučevanje prilagajati in ga ves čas nadgrajevati. Težko si predstavljamo poučevanje med epidemijo brez sodobne IKT. V magistrskem delu smo z raziskavo želeli ugotoviti, ali učenci, ki znanje usvajajo z videometodo, pridobijo več vsebinskega znanja kot učenci, ki isto učno vsebino usvajajo samostojno z besedilom. Zanimalo nas je tudi, katera metoda je za usvajanje znanja pri učencih bolj zaželena in kakšno je njihovo mnenje o urah usvajanja znanja pri delu z besedilom in pri delu z videoposnetkom. V štirih osnovnih šolah smo v sedmem razredu predstavili učne vsebine: Bakterije, Pipalkarji in stonoge ter Žuželke in raki, vsako z dvema metodama: metodo dela z besedilom in videometodo. Nato smo učencem poslali vprašalnike, ki so v prvem delu preverjali usvojeno znanje učencev, v drugem delu pa njihovo mnenje o načinu predstavitve učne vsebine. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so učenci uspešnejši pri obravnavi vsebine z videometodo kot pri obravnavi iste vsebine s samostojnim delom z besedilom. Učenci si glede na raziskavo bolje predstavljajo organizme, kar pomeni boljšo vizualizacijo organizmov, če si ogledajo posnetek. Poleg tega jim je tako podana vsebina bolj privlačna, saj si posnetek lahko ogledajo kadar koli in ga po želji tudi ustavijo. Iz komentarjev učencev lahko razberemo, da jim je učna vsebina razumljivejša po izvedeni uri prek videokonference. Tako namreč dobijo vsaj malo nepogrešljivega stika z učiteljem. Slednje, glede na raziskavo, potrjuje tudi izpostavljeno mnenje učencev, da se v šoli naučijo več kot pri delu na daljavo. Ugotovimo lahko tudi, da imata obe preučevani metodi dela na daljavo prednosti in slabosti. Kljub temu da učenci dosegajo nekoliko višje rezultate pri delu po videometodi, moramo biti zaradi različnih dejavnikov pri izbiri metode za poučevanje na daljavo še posebej previdni in izbirati premišljeno.
Ključne besede: poučevanje v času covida-19, metoda dela z besedilom, videometoda
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

9.
Timsko delo pri srednješolcih občine slovenj gradec
Helena Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos srednješolcev do timskega dela, ali imajo razvito timsko kompetenco in kakšen je njihov odnos do timskega dela. Organizacije uporabljajo timski način dela za uspešno in učinkovito doseganje postavljenih ciljev. Zaradi pozitivnih prednosti se ta oblika dela pogosto uporablja. Dobro je, da se zaposleni srečajo s timskim delom že v mladosti. Spoznavanje timskega dela v šolskem okolju poteka bolj sproščeno. Pozitivne izkušnje mladostnikov predstavljajo podlago za nadaljnjo delo. V okviru teoretičnih osnov smo v magistrski nalogi predstavili značilnosti timskega dela in njegove faze razvoja. Pri vrstah timov smo se osredotočili na bolj splošno delitev. Predstavili pomen oblikovanja in vodenja timov. V raziskovalnem delu smo z analizo ankete ugotovili kako dobro srednješolci v občini Slovenj Gradec poznajo timsko delo.
Ključne besede: značilnost timskega dela, faze razvoja timov, vrste timov, oblikovanje timov, vodenje timov
Objavljeno: 09.08.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

10.
Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji
Ester Doljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici