Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so predstavljene zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtev. Delo se osredotoča na različne oblike zlorab, ki se pojavljajo v današnjem digitalnem svetu, in kakšen vpliv imajo na splošno varnost posameznika ter dobro počutje. Opredelitvi pojmov v magistrskem delu sledita pravni in etični vidik zlorab, ki jih omogoča tehnologija, ter vloga spletnih platform. Sledi ozaveščanje uporabnikov sodobne tehnologije s poudarkom na spodbujanju digitalne pismenosti in kampanjah za ozaveščanje pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Delo zajema tudi raziskovalni del, kjer so predstavljeni rezultati raziskave Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam. Pri izdelavi magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda za opredelitev temeljnih pojmov in komparativna metoda za primerjavo politik in praks. V okviru raziskovalnega dela je za pridobivanje rezultatov uporabljen spletni vprašalnik na vzorcu 121 posameznikov, za analizo podatkov pa so uporabljene statistične metode. Rezultati pokažejo, da večina posameznikov pozna pojem zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, hkrati se je večina tudi že srečala z vsaj eno od oblik omenjenih zlorab. V zaključnem delu je ugotovljena šibka negativna povezanost med ozaveščenostjo o zlorabah, ki jih omogoča tehnologija, in starostjo posameznika. Na drugi strani pa ni ugotovljena povezanost med vrsto zlorab, ki jih omogoča tehnologija, in spolom. Razumevanje pojma zlorab, ki jih omogoča tehnologija, je ključnega pomena zaradi razširjenosti v digitalni dobi, nadaljnje raziskave pa bi lahko prispevale kot vir informacij za oblikovalce politik pri oblikovanju pravnih okvirov. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o varni uporabi digitalne tehnologije, ki lahko posledično prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju.
Ključne besede: digitalna tehnologija, varnost na spletu, digitalna pismenost, spletna podpora žrtvam, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V zadnjih letih države članice Evropske unije (EU) opažajo velike tokove priseljevanja in spreminjajo se tudi značilnosti mednarodnih migracijskih tokov. Med najpogostejše dejavnike migracij spadajo socialni, politični, demografski, ekonomski, okoljski in podnebni. Krožne migracije so ponavljajoče se gibanje delavcev migrantov z namenom zaposlitve. V političnem diskurzu so pogosto predstavljene kot zagotovitev ugodnosti državam izvora in ciljnim državam ter tudi migrantom. Krožne migracije pripomorejo k zadovoljevanju potreb na evropskem trgu dela; področja ukrepanja vključujejo podporo aktivaciji malo zastopanih oseb na trgu dela, podporo razvoju spretnosti, usposabljanja in izobraževanja, izboljšanje pogojev dela, zavzemanje za pravičnejšo mobilnost delovne sile znotraj EU ter predvsem privabljanje talentov iz tretjih držav. EU je z namenom, da bi pritegnila visokokvalificirane delavce maja 2009 uveljavila tako imenovano Direktivo o modri karti, ki pa jo je oktobra 2021 nadomestila prenovljena direktiva. Z velikim pomanjkanjem delovne sile se srečuje tudi Slovenija; ob tem delodajalci vse bolj računajo na tuje delavce. Toda pogoji zaposlovanja državljanov tretjih držav so preveč kompleksni; postopki pridobivanja in podaljševanja dovoljenj so zamudni in delavce iz tretjih držav pogosto odvračajo tudi pogoji dela. Vlada Republike Slovenije se zaveda pomembnosti upoštevanja spreminjajočega se globalnega dogajanja in spoštovanja človekovih pravic. Pravila v posodobljeni direktivi o modri karti se uporabljajo vzporedno s pravnimi akti v Sloveniji, da lahko delavci priseljenci, ki zakonito sklenejo delovno razmerje v Sloveniji, uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot slovenski delavci.
Ključne besede: krožne migracije, modra karta, visokokvalificirani delavci, pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 32
Celotno besedilo (692,96 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere.
Ključne besede: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli predstaviti možnost reševanja pomanjkanja kadra v zdravstveni administraciji s poudarkom na uvedbi kroženja kadra. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj kadrov, pomen in cilje razvoja, različne pristope k razvoju kadra, kaj je kroženje kadra, kako lahko dvignemo motivacijo zaposlenih ter kakšne so prednosti in slabosti kroženja kadra. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med zdravstveno administracijo znotraj Interne klinike v UKC Ljubljana. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, kakšni so medsebojni odnosi med zdravstveno administracijo na Interni kliniki UKC Ljubljana, ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu in kako vidijo možnost kroženja zdravstvene administracije. Opisali smo tudi Interno kliniko, znotraj katere deluje 13 kliničnih oddelkov. Predstavili smo število zdravstvenih administratorjev, stopnjo fluktuacije in stopnjo absentizma za obdobje petih let (od leta 2016 do leta 2020). Ugotovili smo, da je povprečna stopnja fluktuacije za celotno Interno kliniko v letih od 2016 do 2020 11,3-odstotna. Povprečna stopnja absentizma za celotno Interno kliniko v letih med 2016 in 2020 pa znaša 25,4 %. Rezultati raziskave med zdravstveno administracijo na Interni kliniki UKC Ljubljana so pokazali, da so zaposleni zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in redno plačo. Najmanj pa so zadovoljni z višino plače, kar je najverjetneje tudi eden od glavnih vzrokov za pomanjkanje kadra. Najbolj so obremenjeni zaradi odnosa vodstva do zdravstvene administracije ter zaradi odnosa zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Pri možnosti kroženja kadra vidijo največjo prednost v tem, da se z menjavo delovišča pridobijo nove delovne izkušnje in znanje na novih področjih dela. Kot največjo slabost kroženja kadra pa vidijo količino časa, da se seznanijo z novimi načini dela. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da je na Interni kliniki UKC Ljubljana prisotna visoka nemotiviranost za kroženje kadra, čeprav pa se anketiranci strinjajo, da bi z menjavo delovišča pridobili nove delovne izkušnje in znanje na novih področjih dela. Za zaposlene kroženje kadra predstavlja stres. S pomočjo analize rezultatov smo prišli do ugotovitev, da so anketirani zaposleni v večini zadovoljni s svojimi sodelavci. Iz tega lahko sklepamo, da so med njimi medsebojni odnosi dobri. Če bi bili na Interni kliniki izpolnjeni pogoji, da se uvede kroženje kadra, bi lahko zaradi deficita kadrov bolj kakovostno in uspešno opravljali svoje delo. Z rednim usposabljanjem bi poleg dobrega načrtovanja in stalnega spremljanja zaposlenih lahko omejili pričakovane ovire in slabosti pri kroženju kadra. S tem ne bi izboljšali samo organizacije dela zdravstvene administracije na Interni kliniki UKC Ljubljana, temveč bi tudi zmanjšali stopnjo fluktuacije in obdržali kakovosten kader.
Ključne besede: organizacija dela, zdravstvena administracija, kroženje kadra
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Ključne besede: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,67 MB)