SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Ključne besede: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 2309; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
RAZVOJ IN EVALVACIJA TRENINGA SOCIALNIH VEŠČIN ZA MLADOSTNIKE
Tea Totić, 2016, magistrsko delo

Opis: Na prehodu iz otroštva v mladostništvo naraščajo težave na psihosocialnem področju. Z ustreznim treningom socialnih veščin lahko mladostnikom pomagamo, da ustrezno razvijejo lastno identiteto, se lažje spopadejo s težavami, izboljšajo kvaliteto medosebnih odnosov in postanejo bolj psihološko odporni. Da bi se mladostniki uspešnejše socialno prilagodili in da bi se zmanjšala pojavnost motečega vedenja v šoli, sem se odločila, da razvijem trening socialnih veščin, ga izvedem in evalviram. Pri tem me je zanimalo tudi, ali se bodo pojavile kakšne morebitne spremembe v razvoju socialnih veščin in kakšno prepričanje bodo sodelujoči učenci imeli po izvedbi treninga glede spremembe lastnih vedenjskih in čustvenih vzorcev ter ali se bo njihova pozornost na svoje vedenje povečala. Trening socialnih veščin sem izvedla v osmem razredu osnovne šole v pomurski regiji, kjer se je za sodelovanje odločilo 6 učencev. Izvedla sem ga v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine asertivnosti, sodelovanja, empatije, samokontrole in odgovornosti. Raziskovanje je temeljilo na kvantitativnem in kvalitativnem zbiranju podatkov. Podatke sem pridobila s pomočjo lestvice socialnih veščin, vprašalnika prepoznavanja čustev in samorefleksije, sprotnih poročil, evalvacijskega končnega vprašalnika, evalvacijskega pripomočka »Tarča« in »Pričakovanja in strahovi«. Na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjevanja sem ugotovila, da so se tekom izvajanja treninga socialnih veščin pokazale nekatere pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin. Skupaj s sovoditeljem sva izvedbo treninga socialnih veščin ocenila kot uspešno. Trening socialnih veščin se je izkazal za uporabno in primerno obliko pomoči za mladostnike na psihosocialnem področju.
Ključne besede: mladostništvo, socialne veščine, trening socialnih veščin, razvoj treninga, evalvacija
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 672; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 270; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici