Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1021; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil poiskati nove možnosti za pripravo tehnološke vode v podjetju JUB. Obstoječi postopek priprave vode obsega kemijsko mehčanje in dezinfekcijo z UV- žarnico. Pri delu smo se osredotočili na znižanje dodatka sredstva za mehčanje vode ter uporabo ionske izmenjave in reverzne osmoze. Preučevali smo učinkovitost dveh ionskih smol, ki bi bili primerni predvsem za znižanje trdote vode (Lewatit TP 207 in Lewatit S 1468), ter membrano iz polietersulfona. V nadaljevanju smo z mehčano vodo pripravili izbrane izdelke podjetja in jih ocenili glede na učinkovitost dispergiranja polnil v vodnih raztopinah. Ocenili smo stroške alternativnih postopkov priprave vode. Ugotovili smo, da bi bila za pripravo tehnološke vode glede na rezultate najbolj primerna kombinacija kemičnega mehčanja z znižanim dodatkom sredstva za mehčanje vode in ionske izmenjave.
Ključne besede: Mehčanje vode, trdota vode, ionska izmenjava, reverzna osmoza, dezinfekcija z UV- žarki.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2013; Ogledov: 2964; Prenosov: 330
Celotno besedilo (3,27 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava učinke magnetne obdelave pralnih vod pri postopkih nege tekstilij. Obravnava problematiko trdote vode v postopkih nege tekstilij in posledično vpliv in učinkovitost magnetne obdelave pralne vode na primarne in sekundarne parametre kakovosti nege tekstilij. V diplomski nalogi so predstavljene lastnosti uporabljenih materialov ter uporabljeni postopki, metode in naprave. Glavni cilj naloge je bil usmerjen v raziskavo in ovrednotenje učinkov magnetne obdelave pralnih vod v odvisnosti od izbranega postopka nege tekstilije, kakor tudi v vrednotenju odstranjevanja madežev oziroma nečistoč s tkanine.
Ključne besede: Trdota vode, nega tekstilij, magnetna obdelava vode, primarni in sekundarni učinki nege tekstilij, odstranjevanje madežev.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2010; Ogledov: 2196; Prenosov: 144
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: dozacija zaščitnih sredstev, razplinjanje kisika, kvaliteta vode, obtočne vode, pH, karbonati, sulfati, silikati, fosfati, korozija, trdota vode
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2356; Prenosov: 0