| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Ključne besede: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (999,94 KB)

2.
Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinja
Mirjana Walner, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Ključne besede: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Objavljeno: 30.07.2019; Ogledov: 405; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (790,75 KB)

3.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Ključne besede: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 666; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (198,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv gnojenja na pridelek krme na pašno-kosnem travinju
Tanja Kure, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: gnojenje, pridelek, pašno-kosna raba, travinje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 739; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
PRIMERNOST IZBRANIH TRAVNIŠKIH ZELI ZA SILIRANJE, NJIHOVA SESTAVA TER ENERGIJSKA VREDNOST ZA PREŽVEKOVALCE
Branko Lukač, 2013, doktorska disertacija

Opis: V prvem delu raziskave je bil namen ugotoviti sestavo zeli in njihovo neto energijsko vrednost za laktacijo (NEL) glede na staranje. Na trajnem nižinskem travinju v Blatni Brezovici in Murskih Črncih smo zbrali vzorce sedmih vrst zeli: navadni rman (Achillea millefolium L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L), navadna lakota (Gallium mollugo L.), plazeča zlatica (Ranunculus repens L.), gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus L), navadni regrat (Taraxacum officinale F. Weber) in topolistna kislica (Rumex obtusifolus L.). Ugotovili smo, da pufrska sposobnost pri navadnem rmanu in ozkolistnem trpotcu narašča s staranjem rastlin ob vseh treh oziroma štirih košnjah. Vsebnost vodotopnih ogljikovih hidratov (VOH) se je ob prvi košnji najmanj spreminjala pri navadnem rmanu (+12 g VOH kg-1 suhe snovi (SS) dnevno v Murskih Črncih) in ozkolistnem trpotcu (–0,11 g kg-1 SS dnevno v Murskih Črncih). Največje zmanjševanje VOH s staranjem smo ugotovili pri topolistni kislici (–3,40 g VOH kg-1 SS dnevno). Vsebnost surovih maščob (SM) se je ob prvi košnji najhitreje zmanjševala pri navadnem regratu (–0,54 oziroma –0,75 g SM kg-1 SS dnevno). Najmanj surovih beljakovin (SB) smo ugotovili v rastlinah iz družine zlatičnic (88 do 162 g SB kg-1 SS). Surova vlaknina (SVl) je najhitreje naraščala pri gomoljasti zlatici (4,31 g SVl kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri navadnem regratu (0,29 oziroma 0,50 g SVl kg-1 SS dnevno). Največjo vsebnost NEL ob prvi košnji smo določili v plazeči zlatici (6,73–7,38 MJ NEL kg-1 SS), najmanjšo maja pri navadnem rmanu (4,36–6,29 MJ NEL kg-1 SS) in topolistni kislici (4,50–5,41 MJ NEL kg-1 SS). Vsebnost NEL se je najhitreje zmanjševala pri navadnem rmanu in gomoljasti zlatici (–0,05 MJ NEL kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri ozkolistnem trpotcu in plazeči zlatici (–0,01 MJ NEL kg-1 SS dnevno). V drugem delu raziskave nas je zanimala silirna sposobnost navadnega rmana in ozkolistnega trpotca v primerjavi z mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in travniško bilnico (Festuca pratensis L.), pa tudi vpliv 10 in 30 % deleža omenjenih zeli v mešanici na kakovost fermentacije omenjenih silaž. Hkrati smo proučevali vpliv venenja na kakovost fermentacije in na vsebnost β-karotena v silažah. S podaljševanjem časa venenja in omejeno fermentacijo se je pH-vrednost zelo uvelih silaž razen mnogocvetne ljuljke zmanjšala manj kakor pH-vrednost neuvelih ali uvelih silaž (p < 0,05). Neuvele in uvele silaže mnogocvetne ljuljke so bile slabše kakovosti od silaž travniške bilnice, navadnega rmana, ozkolistnega trpotca ali mešanice travniške bilnice z 10- ali 30-odstotnim deležem zeli. Povezave med vsebnostjo β-karotena in drugimi produkti fermentacije so razen povezave s pH-vrednostjo in BK šibke, vendar statistično značilne (p < 0,05). Ugotavljamo, da rastlinska vrsta in venenje (p < 0,001), pa tudi njun interakcija (p < 0,01) vplivajo na vsebnost β-karotena v silaži. Mnogocvetna ljuljka in travniška bilnica vsebujeta v sveži snovi in tudi v silažah več β-karotena v primerjavi z ozkolistnim trpotcem ali navadnim rmanom. Največje izgube β-karotena smo ugotovili v zelo uvelih silažah navadnega rmana (–56,7 %) in ozkolistnega trpotca (51,1 %), precej manjše pa v silaži mnogocvetne ljuljke (48,4 %) in travniške bilnice (37,0 %). Primerjava izgub β-karotena med venenjem in siliranjem trav in zeli kaže, da so izgube med venenjem večje kakor med siliranjem. Rezultati kažejo, da se, razen pri travniški bilnici, največ β-karotena izgubi v prvih 24 urah venenja.
Ključne besede: siliranje, trajno travinje, zeli, kemična sestava, neto energijska vrednost
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 2731; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

7.
Vpliv gnojenja na pridelek krme na pašno-kosnem travinju
Tanja Kure, 2012, diplomsko delo

Opis: Z eksaktnim travniškim mikroposkusom v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31" s. g. š., 15° 37' 13" v. g. d.), ki smo ga izvedli v letu 2007 in 2008 in je temeljil na metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo ugotavljali, kako različno gnojenje vpliva na količino in kakovost pridelka krme na pašno-kosnem travinju. Vključili smo tri različne načine gnojenja (obravnavanja). Ruši smo tako letno, računajoč živalske izločke na pašniku, v prvem obravnavanju skupaj z gnojili (gnojevka in gnojilo Hiperkorn) dodali 170 kg N ha-1, 120 kg P2O5 ha-1 in 240 kg K2O ha-1, v drugem obravnavanju smo uporabili enaka gnojila, vendar dodali 20 % manjše odmerke gnojil in hranil, v tretjem obravnavanju pa smo z mineralnimi gnojili (NPK 0 : 10 : 20 in KAN) dodali enako količino hranil kot v prvem obravnavanju. Najvišji letni pridelek suhe snovi (SS) in surovih beljakovin (SB) smo dosegli pri gnojenju z mineralnimi gnojili, medtem ko smo pri letnem pridelku neto energije laktacije (NEL) in dušika (N) v krmi ugotovili signifikantno nižji pridelek v drugem obravnavanju.
Ključne besede: Ključne besede: gnojenje, pridelek, pašno-kosna raba, travinje
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2444; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (528,20 KB)

8.
Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika
Miran Podvršnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe.
Ključne besede: polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3327; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici