| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Tranzicija mladih v odraslost: dejavniki odločanja za partnerstvo, ločeno gospodinjstvo in starševstvo med slovenskimi mladimi
Ines Kozar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno analizo tranzicije mladih v odraslost s poudarkom na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva, starševstva in partnerstva. Namen naloge je bil raziskati dejavnike odločanja mladih glede tranzicije v odraslost na treh zastavljenih področjih. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil delno strukturiran intervju. Opravljenih je bilo deset intervjujev z mladimi iz Pomurske regije. Glavna ugotovitev naloge je bila prisotnost visoko zastavljenih ambicij, ki jih posamezniku narekuje družba. Skladno s tem je bilo ugotovljeno, da so se mladi zmožni v vsakem življenjskem obdobju osredotočiti na samo eno življenjsko področje. Rezultati na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva so pokazali, da sta kakovost družinskih vezi in stopnja države blaginje povezani z odločanjem mladih glede oblikovanja ločenega gospodinjstva. Povezava prekarnega dela z oblikovanjem ločenega gospodinjstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede starševstva so potrdili prisotnost tradicionalne ženske vloge matere, pomembnost biološke ure in povezavo podaljšane izobrazbe z odločanjem glede starševstva. Povezava globalnih kriz z odločanjem glede starševstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede partnerstva so pokazali majhno izbiro partnerjev in prisotnost negotovih partnerskih odnosov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je koncept širjenja socialne mreže povezan z odločanjem mladih glede partnerstva, in sicer je odvisen od uspešnosti prenosljivosti.
Ključne besede: mladi, tranzicija, starševstvo, partnerstvo, ločeno gospodinjstvo
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

3.
Revitalizacija starih industrijskih območij na primeru Poslovno proizvodne cone Tezno
Jelko Meolic, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj mariborske industrije, s posebnim poudarkom na industrijski coni Tezno, ki je v 20. stoletju veljala za steber mariborskega gospodarstva, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) pa za sinonim mesta Maribor. Temu primerno sta predstavljena razcvet in postopen propad TAM-a kot posledica zgrešene gospodarske politike. Nesprejetje ključnih gospodarskih reform v sredini 70. let prejšnjega stoletja, ko je bila v zahodnoevropskih državah gospodarska aktivnost že usmerjena v zagotavljanje in razvoj storitev ter prestrukturiranje klasičnih proizvodnih dejavnosti, je vneslo destabilizacijo še v enopartijski politični prostor in plansko načrtovano gospodarstvo. Tako se je po razpadu Jugoslavije slovensko gospodarstvo moralo nepripravljeno soočiti z novo nastalimi družbeno–gospodarskimi razmerami globalnega tržnega gospodarstva. V nalogi je posebna pozornost namenjena družbenopolitičnim spremembam v času še vedno trajajoče tranzicije, ki zahtevajo prestrukturiranje gospodarstva in vključevanje v mednarodni gospodarski trg. Slovenska postindustrijska družba še vedno išče svojo identiteto in mesto v globaliziranem svetu, kar je predstavljeno na primeru Poslovno-proizvodne cone Tezno, ki stoji na temeljih nekdanjega gospodarskega velikana.
Ključne besede: Maribor, gospodarstvo, industrija, industrializacija, degradacija, deindustrializacija, poslovna cona Tezno, tranzicija, podjetništvo, revitalizacija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 541; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

4.
STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI RUŠE PO LETU 1991
Darja Gradišnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Strukturne spremembe gospodarskih dejavnosti Občine Ruše po letu 1991 bomo analizirali gospodarske spremembe po letu 1991. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj ruškega gospodarstva in strukturne spremembe, nastale po osamosvojitvi Slovenije in njeni integraciji v skupni evropski prostor. Sprememba družbenopolitičnega sistema je s prehodom iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo pokazala na strukturna neskladja ruškega gospodarstva. Ruško gospodarstvo s klasično strukturo starih industrijskih središč se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Propad delovno intenzivne proizvodne dejavnosti Tovarne dušika Ruše in drugih podjetij je povzročil negativno deindustrializacijo in posledično naraščanje brezposelnosti. Še danes se Občina Ruše uvršča med občine z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v primerjavi s Podravsko regijo in Slovenijo. S prestrukturiranjem gospodarskih dejavnosti se razvijajo mala in srednja podjetja. Še vedno je največ ljudi zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, počasi pa se razvijajo tudi terciarne dejavnosti, ki nudijo vedno več delovnih mest. Občina se skupaj s podjetji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, izvajalci gospodarskih javnih služb in državo trudi za zagotavljanje primerne podjetniške infrastrukture, za pospeševanje in reorganizacijo obstoječih podjetij, privabiti pa želi tudi nove investitorje. Ker je za razvojni preboj vse pomembnejši človeški kapital oziroma t. i. znanje, je občina s podpisom sporazuma z Univerzo v Mariboru prevzela aktivno vlogo v procesu razvoja in z uresničevanjem temeljnih ciljev evropske kohezijske politike prispevala k spodbujanju podjetniških naložb za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.
Ključne besede: Občina Ruše, Tovarna dušika Ruše, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, prestrukturiranje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

5.
Značilnosti vzhodnoevropskih borznih trgov v primerjavi z razvitimi borznimi trgi
Tomaž Zdovc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje države, ki so imele po koncu druge svetovne vojne centralno-plansko gospodarstvo in so se po padcu »železne zavese« v devetdesetih letih soočile z izzivom prehoda v tržno gospodarstvo. Te države so bile s področja Centralne in Vzhodne Evrope ter Jugovzhodne Evrope. Prehod jim je omogočil proces privatizacije. Moralo se je razdeliti družbeno premoženje in sprejeti strukturne ukrepe, ki so omogočili modernizacijo gospodarstva z namenom vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva. Prehod se ni zgodil čez noč in v nekaterih državah proces še vedno traja. S prehodom v nov ekonomski sistem je prišlo do možnosti ponovne obuditve borz vrednostnih papirjev, ki so delovale že v preteklosti. Gospodarstvo in delovaje borz je močno prepleteno in drug brez drugega težko uspešno obstajata. Novonastale države in njihov potencialni razvoj gospodarstva so bile idelano okolje za delovanje teh borz, česar pa niso spregledali investitorji, ki so v tem videli možnost za visoke dobičke. Pritok tujih in domačih investicij je poganjal hitro gospodarsko rast vse do leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, ki je zadala tej rasti močan udarec. Mnoga gospodarstva so od tega obdobja še vedno v okrevanju in iščejo možnosti za izhod iz krize.
Ključne besede: tranzicija, borza vrednostnih papirjev, indeks, bruto domači proizvod, tržna kapitalizacija
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 616; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
MAKEDONIJA - ANALIZA RELIGIJSKIH SPREMEMB V ČASU TRANZICIJE
Aleksandra Šumanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Makedonija – analiza religijskih sprememb v času tranzicije je ugotoviti, ali je do sprememb na religijskem področju dejansko prišlo ter o kakšnih spremembah lahko govorimo. Metode, ki smo jih pri tem uporabili so, metoda zgodovinske analize in deskriptivna metoda zgodovinskih dejstev, analiza teorij, ki se navezujejo na sociologijo religije in religijskih sprememb, na koncu pa še sekundarna analiza empiričnih podatkov, ki se navezujejo na področje religije v Makedoniji. Vstop Makedonije v obdobje tranzicije privede novo nastalo državo do ekonomsko-političnih in družbeno-kulturnih sprememb. Le-te sprožijo spremembe tudi v vrednotnem in moralnem sistemu družbe in posameznika. Če dojamemo religijo kot del družbenega sistema, potem lahko sklepamo, da je prišlo do sprememb tudi na religijskem področju. Ta sprememba se je v Makedoniji zasukala v prid religiji in verskim institucijam. S padcem socialističnega sistema in oblikovanjem republike Makedonije se le-ta ponovno sooči z iskanjem identitete. Pri tem iskanju se nasloni na religijo, oziroma makedonsko pravoslavno cerkev, ki se v celotnem kaosu razpada Jugoslavije pokaže kot trden nositelj tradicionalnega, okrog katerega se makedonski narod lahko poveže. Na drugi strani se ravno tako albanska manjšina v Makedoniji nasloni na islamsko skupnost. Religija je nedvomno odigrala pomembno vlogo v odnosih med Makedonci in Albanci, kar zaznamo tudi v konfliktu leta 2001, ko nastopijo oboroženi spopadi. Vloga in pomen religije in verskih institucij se je na nivoju makedonske družbe ponovno povečala. Nastopila je revitalizacija religije. Zaznati je bilo zaustavitev procesa sekularizacije ter istočasno obrat k desekularizaciji oziroma revitalizaciji religije, ne samo na družbeni ravni, ampak tudi na ravni posameznika in njegovega osebnega verovanja. Vse to nam potrjujejo tudi podatki različnih empiričnih raziskav, ki se nanašajo na Makedonijo, kot so raziskave makedonskih sociologov, npr. Matevske in Aceskega, ter mednarodnih raziskovanj, kot so raziskovanja European Values Study (EVS), World Values Study (WVS), Gallup Study idr.
Ključne besede: Makedonija, tranzicija, religijske spremembe, revitalizacija religije, empirične raziskave
Objavljeno: 06.05.2016; Ogledov: 812; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (584,57 KB)

7.
DINAMIČNI MODEL INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH GLOBALNO ROJENIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Ina Lejko, 2015, doktorska disertacija

Opis: Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega podjetništva. Zaradi njihove številčnosti in posledičnega vpliva na gospodarstvo postajajo MSP čedalje pogosteje obravnavan predmet ekonomskih raziskav. S pojavom globalizacije in posledično homogenizacijo globalnega trga je postalo mednarodno poslovanje naraven podjetniški korak, ki podjetjem odpira vrata do trgov in odjemalcev, vendar predvsem MSP, ki se zaradi svoje majhnosti praviloma soočajo z omejenostjo virov, hkrati izpostavlja negotovostim hitro spreminjajočega se poslovnega okolja in pritiskom globalne konkurence. Še posebej podjetja iz držav z manjšim domačim trgom se hitro soočijo z njegovo zasičenostjo in posledično omejenim tržnim potencialom, kar jih sili v pospešen proces internacionalizacije. Slednji zmeraj poteka v kontekstu podjetniškega okolja in institucionalnega okvira, ki nanj vplivata in ga sooblikujeta. Raziskava tako obravnava proces internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP v kontekstu procesa ekonomske tranzicije. Rezultati empirične raziskave so pokazali dve smeri dinamike internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP. V skladu s prvo se internacionalizirajo predvsem nizko in srednje tehnološka podjetja, ki na primarne, običajno geografsko bližje tuje trge vstopajo zaradi največje koncentracije potencialnih odjemalcev ali predhodno vzpostavljenih socialnih oziroma poslovnih stikov z lokalnimi tržnimi akterji, na nadaljnje tuje trge, ki so geografsko in kulturno bistveno bolj oddaljeni, pa vstopajo predvsem na podlagi prejetih povpraševanj. Pri pridobivanju poslov jim pomaga njihov položaj v poslovnih mrežah, v katere so vpeta, zato s člani mreže vzdržujejo dolgoročne in trdne odnose. Na geografsko in kulturno bližje trge podjetja vstopajo z direktno prodajo, medtem ko se na bolj oddaljenih povezujejo z lokalnimi partnerji. Za podjetja je značilna kontinuirana dinamika procesa internacionalizacije, pri čemer na čim večje število dodatnih tujih trgov vstopajo v enakomernih intervalih. V skladu z drugo smerjo se internacionalizirajo predvsem visoko tehnološka podjetja, ki so ob ustanovitvi oziroma kmalu po njej pridobila investitorje oziroma financiranje s sredstvi skladov tveganega kapitala, kar je neposredno vplivalo na njihovo lastniško strukturo in povečini rezultiralo v takojšnji ustanovitvi podružnic na tujih trgih, ki predstavljajo osrednje strateške trge znotraj panoge, v kateri delujejo, in za katere je značilna največja koncentracija raziskav ter razvoja, pa tudi potencialnih odjemalcev in konkurentov. Po vstopu na ciljne trge je za podjetja značilna izrazita stagnacija oziroma upočasnitev procesa internacionalizacije. Raziskava k preučevanju mednarodnega podjetništva, zlasti procesa internacionalizacije MSP, prispeva z definicijo opredelitvenih elementov slovenskih globalno rojenih MSP in dejavnikov njihove internacionalizacije, ter konstrukcijo dinamičnega modela internacionalizacije MSP v tranzicijski državi. Rezultati raziskave so uporabni tako za ustanovitelje oziroma managerje hitro internacionalizirajočih se MSP, kot tudi za ustvarjalce in izvrševalce politik, programov oziroma ukrepov institucionalne podpore, saj jim ponujajo holističen oris procesa internacionalizacije, s čimer posledično pripomorejo k načrtovanju njihovih nadaljnjih poslovnih aktivnosti in jim hkrati omogočajo identifikacijo ovir in problemskih področij, s katerimi se v posameznih fazah procesa internacionalizacije soočajo slovenska MSP. Rezultati raziskave tako kažejo jasno potrebo po spodbujanju strukturiranega pristopa k internacionalizaciji in sektorsko specifičnem ter časovno in vsebinsko prilagojenem sistemu ukrepov institucionalne podpore.
Ključne besede: internacionalizacija, majhna in srednje velika podjetja, globalno rojena podjetja, podjetniško okolje, ekonomska tranzicija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1001; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

8.
Tržna naravnanost podjetij v Sloveniji - realnost ali fikcija?
Boris Snoj, Vladimir Gabrijan, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: Rezultati raziskave kažejo, da so pri poslovanju podjetij v Sloveniji prisotne različne miselne naravnanosti. Nedvomno prevladujejo zaprti tipi naravnanosti. Rezultati raziskave potrjujejo, da se podjetja pogosto obnašajo "zaprto" tudi v položajih, ko je okolje izrazito konkurenčno ter odprto za spremembe. Opozoriti kaže, da takšno okolje običajno izloča neprilagodljive oziroma manj sposobne udeležence. Skoraj polovica generalnih direktorjev proučevanih podjetij ni zadovoljna z doseženo stopnjo tržne naravnanosti svojih podjetij. Najpomembnejši oviri pri uveljavljanju tržne naravnanosti so "omejeni finančni viri" in "navade iz preteklosti". Zastavimo si lahko vprašanje, ali so v raziskavi ugotovljene poslovne naravnanosti primerne procesom prehajanja v tržno gospodarstvo. Prav zaradi tega bi bilo s ponavljanjem tovrstnih raziskav zanimivo ugotavljati trende miselnih naravnanosti v podjetjih v Sloveniji.
Ključne besede: trženje, tržno gospodarstvo, poslovanje podjetja, trg, tranzicija, Slovenija, rezultati raziskave
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 628; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Keynesov koncept negotovosti in njegova relevantnost za tranzicijske ekonomije
Tjaša Redek, Andrej Sušjan, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku je predstavljen koncept negotovosti, ki je v Keynesovi in postkeynesianski teoriji pomemben dejavnik makroekonomske dinamike, medtem ko novokeynesianska teorija tega koncepta ne upošteva. Avtorja poudarjata, da je v tranzicijskem ekonomskem okolju upoštevanje koncepta negotovosti še posebej relevantno, saj dodatna negotovost izhaja iz procesov institucionalne tranformacije, ostankov socialističnih praks in politične nestabilnosti. Za potrebe empirične analize je v članku zasnovan indeks negotovosti, ki je sestavljen iz elementov indeksov svobode organizacij Heritage Foundation in Freedom House. Panelna analiza podatkov za obdobje 1995-2002 potrjuje značilen vpliv negotovosti na gospodarsko rast tranzicijskih držav.
Ključne besede: negotovost, tranzicija, ekonomska rast, institucije, tuje investicije, investicije, neposredne tuje investicije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Keynesianski elementi v slovenski tranziciji
Davorin Kračun, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Gospodarska tranzicija v srednje- in vzhodnoevropskih državah je praviloma potekala brez eksplicitnega sklicevanja na Keynesa. Ex post analiza tranzicijskih modelov pa pokaže, da so bili v mnogih državah in tudi v Sloveniji izrazito prisotni postkeynesianski elementi, v ekonomski politiki, ki jo je v obdobju tranzicije vodila Slovenija, pa so se prepletali neoklasična (šok) terapija in keynesianizem. Brez izrecnega sklicevanja na Keynesa so mnogi ukrepi omogočali vzdrževanje visoke ravni agregatnega povpraševanja in s tem omogočili hiter izhod iz transformacijske depresije v trajno gospodarsko rast in zniževanje brezposelnosti, vendar ob persistentni zmerni inflaciji.
Ključne besede: keynesianizem, tranzicija, modeli, Slovenija, gospodarske reforme, gospodarstvo, reforme
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 803; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici