| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Trajnostni razvoj podjetja SŽ-ŽIP storitve, d.o.o. : diplomsko delo
Sabina Radič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje Slovenske železnice – železniško invalidsko podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: SŽ – ŽIP) storitve d. o. o. je eno od hčerinskih podjetij družbe Slovenske železnice d. o. o. Podjetje se ukvarja čiščenjem poslovnih prostorov ter železniških vozil, urejanjem okolice, invalidskimi delavnicami, cestnimi prevozi in servisi vozil, gradbeno obrtniškimi storitvami ter prodajnimi avtomati. Podjetje SŽ – ŽIP d. o. o. se zaradi svojih dejavnosti zaveda velikega vpliva, ki ga ima na okolje. Prav tako se zaveda, koliko lahko vpliva na trajnostno delovanje zaposlenih ter na sam razvoj trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj podjetij je vedno bolj pomemben, prav tako pa tudi sledenje trendom. Podjetja veliko raje sodelujejo s podjetji, ki imajo certifikate s področja trajnostnega razvoja ter k temu tudi težijo.
Keywords: trajnost, SŽ – ŽIP d. o. o., trajnostno poslovanje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 9
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Politika poslovanja bank
Dženita Šehić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Banke kot najpomembnejše finančne institucije igrajo ključno vlogo v finančnem sistemu vsake države. Od zgodnjih začetkov do sodobne dobe digitalizacije je bančništvo doživelo bistvene spremembe pri načinu izvajanja storitev, uporabi tehnologije, dostopnosti storitev ter splošnem poslovnem modelu. Diplomsko delo temelji na raziskovanju politike poslovanja bank, ki zajema niz načel, smernic, ciljev in strategij za dosledno, etično, učinkovito ter odgovorno delovanje banke. Opredelitev politike poslovanja bankam omogoča usklajeno ravnanje vseh njihovih udeležencev ter zagotavlja lažjo usmeritev pri doseganju poslovnih ciljev banke, hkrati pa upošteva družbene, etične, in trajnostne vidike njihovega delovanja. Kodeks poslovnega ravnanja banke postavlja smernice za transparentnost, integriteto in odgovorno poslovanje, s čimer prispeva k vzpostavitvi zaupanja med banko ter njenimi notranjimi in zunanjimi udeleženci, obenem pa k oblikovanju politike poslovanja, ki sledi najvišjim etičnim standardom in družbenim pričakovanjem. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali politike poslovanja treh izbranih slovenskih bank, in sicer Nove Kreditne banke Maribor, d. d., Addiko banke, d. d. ter Nove Ljubljanske banke, d. d. Preučili smo skladnost in integriteto posamezne banke, kodeks poslovnega ravnanja in etike, politiko upravljanja tveganj ter družbeno odgovornost in trajnost bank
Keywords: banka, politika poslovanja, bančna politika, kodeks poslovnega ravnanja, skladnost poslovanja, etično poslovanje, družbena odgovornost, trajnostno poslovanje
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 111; Downloads: 55
.pdf Full text (1,91 MB)

3.
Poročanje o trajnostnem poslovanju v jedrski industriji Evropske unije
Maruša Uršič, 2024, master's thesis

Abstract: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije. V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij.
Keywords: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK
Published in DKUM: 20.06.2024; Views: 246; Downloads: 76
.pdf Full text (2,43 MB)

4.
Inovativno izobraževanje za zeleno in trajnostno logistiko za prehod v družbo 5.0 : diplomsko delo
Nikolina Golemović, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je povezano s temo trajnostnega poslovanja in zelene logistike. Najprej je predstavljena problematika tega dela, ki je povezana z varstvom okolja, in je določeno raziskovalno vprašanje. Raziskovalno vprašanje se je nanašalo na podjetja na primeru dveh držav, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Skozi teoretični del so predstavljene opredelitve zelene logistike in trajnostnega poslovanja z zbiranjem podatkov ter nekaj primerov, povezanih s to temo. Poleg tega so predstavljeni tudi drugi izrazi, povezani s to temo, kot je taksonomija. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo podjetij, katere rezultati so dali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Poleg raziskovalnega vprašanja smo preverili tudi štiri hipoteze, ki smo jih določili. V zadnjem poglavju smo razpravljali o pridobljenih rezultatih in vzroku stanja v državah. Podani so tudi nekateri primeri, ki lahko pripomorejo k izboljšanju.
Keywords: zelena logistika, trajnostno poslovanje, taksonomija
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 213; Downloads: 92
.pdf Full text (1,93 MB)

5.
Prenova poslovanja in razvoj novega poslovnega modela na osnovi okoljskih izboljšav v okrbovalni verigi : magistrsko delo
Evelina Jovanovič, 2023, master's thesis

Abstract: V 21. stoletju je potrebno spremembam slediti hitreje kot nekoč. Način življenja ter podnebne spremembe so nas prisilile, da sprejemamo nove okoljske dejavnike, ki so na vsakodnevni ravni okolju prijaznejši. V veliki meri so se morala oz. se bodo morala novemu trajnostnemu razvoju prilagoditi vsa podjetja, tako makro kot mikro. Razlogov je več. Najpomembnejša je seveda skrb za okolje, drugi pa tudi dodana vrednost poslovanja ter nove konkurenčne prednosti in nove poslovne priložnosti. Vodilo vsakega podjetja bi moralo biti, kaj lahko storimo oz. kakšen vložek je potreben za boljši in učinkovitejši trajnostni razvoj v podjetju v celotni oskrbni verigi ter si zadati trajnostne cilje v družbenem in okoljskem vidiku. V našem magistrskem delu se bomo zato osredotočili na mikropodjetje Papirnica Ma-ar, kjer bomo poizkušali s poslovnim modelom Canvas, spletno anketo ter sistemom ozelenitve celotno poslovanje preusmeriti na trajnejše in s tem podjetju zagotoviti večjo konkurenčnost ter večjo dodano vrednost na njenem področju poslovanja.
Keywords: trajnostno poslovanje, okoljski vidiki, zeleni certifikati, ogljični odtis, trajnostni razvoj, taksonomija, vplivi na okolje, poslovni model Canvas
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 365; Downloads: 42
.pdf Full text (3,56 MB)

6.
Digitalna transformacija in trajnostni razvoj
Tanja Germ, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava temo digitalne transformacije in njenega vpliva na trajnostni razvoj podjetij. V začetku smo si zastavili tri hipoteze, ki smo jih z analiziranjem razpoložljive literature preučili. Ponuja vpogled v zapleteno prepletanje digitalne transformacije in trajnostnega razvoja ter poudarja pomen premišljenega pristopa k obema področjema za uspešne in trajnostne organizacije. Opredelili smo tudi ključne izzive in ovire, s katerimi se soočajo podjetja pri vključevanju trajnostnih in digitalnih dejavnosti. Ti izzivi vključujejo težavnost uvajanja novih tehnologij, prilagajanje poslovnih modelov, potrebo po stalnem usposabljanju zaposlenih in spremembe v organizacijski kulturi. Naša raziskava je tudi pokazala, da je za uspešno trajnostno transformacijo potreben celovit pristop, ki vključuje tako tehnološke in poslovne vidike kot tudi družbeno odgovornost podjetij. Poudarili smo tudi pomen skrbnega vodenja in upravljanja v procesu digitalne transformacije ter trajnostnega razvoja. Organizacije, ki so uspešno združile te vidike, dojemamo kot bolj inovativne, imajo pa tudi konkurenčno prednost ter sposobnost prilagajanja hitrim spremembam na trgu. Iz v začetku zastavljenih ciljev so izhajale tri hipoteze, ki smo jih potrdili, saj je bila ugotovljena visoka prepletenost med pojmoma digitalna transformacija in trajnostni razvoj. Tu pa je polno še drugih spremljevalnih tehnologij, strategij in pojmov, s katerimi se srečujejo podjetja na poti do trajnostnega poslovanja.
Keywords: Digitalna transformacija, trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, krožna ekonomija, okolje, družbena odgovornost, digitalizacija.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 551; Downloads: 158
.pdf Full text (2,53 MB)

7.
Trajnostno poslovanje turističnih destinacij in ponudnikov
Marko Koščak, Nejc Pozvek, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Trajnostno poslovanje turističnih destinacij in ponudnikov je kot del koncepta trajnostnega razvoja oziroma praks, ki jih ta koncept poudarja in pooseblja, neizpodbitna nuja sedanjega in prihodnjega sveta – če želimo doseči namen trajnostnega razvoja (in poslovanja): da bodo tudi prihodnji rodovi lahko dosegli ali presegli kakovost bivanja sedanjih generacij. S pomembnim poudarkom: kakovost bivanja v skladu z današnjimi najboljšimi praksami za čim večji delež prebivalstva. Prispevek ponuja kratek vpogled v ključne izzive trajnostnega poslovanja, ki so danes v svetu turizma prepoznane tematike, na primer nosilna zmogljivost, čezmerni turizem, varnost, socialna in gospodarska vključenost, dostopnost, ozaveščenost, participativno načrtovanje in druge. Poudarek je na specifičnih tematikah slovenskega turizma, kjer med trajnostnimi praksami prednjači Zelena shema slovenskega turizma. Izziv in hkrati priložnost trajnostnemu poslovanju destinacij in tudi podjetij v kratko- oziroma srednjeročnem obdobju predstavlja aktualna (post)pandemična situacija, ki nagovarja k premisleku o uravnoteženju še vedno precej ekonomističnega pogleda na panogo v Sloveniji (in na splošno), dolgoročno pa bo med ključnimi izzivi poslovanja soočenje s podnebnimi spremembami in vsem, kar te prinašajo. Kakor koli že krize zarežejo v poslovanje, na svojem robu ponujajo tudi priložnosti; razmislek o trajnosti in smiselni skladnosti razvoja turizma (po)ostaja nedvomno prednostna naloga naših skupnih prizadevanj za boljši jutri.
Keywords: trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, turistične destinacije, turistični ponudniki, izzivi, priložnosti
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 417; Downloads: 57
.pdf Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...

8.
Vpogled v trajnostno poslovanje podjetij hitre mode z analizo trajnostnih poročil
Urška Krajnc, 2022, master's thesis

Abstract: Skrb za prihodnost našega planeta je v zadnjih letih čedalje bolj aktualna tematika pogovorov tako v osebnih, kot tudi v gospodarskih in političnih krogih. Z ozaveščanjem o vplivih našega delovanja na okolje se veča prepoznavnost koncepta trajnostnega razvoja, ki pomeni ” okoljski, družbeni in gospodarski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo, kakovost življenja” (WCED 1987, povzeto po Rejc Buhovac et al., 2018, str. 10). Organizacije kot poslovni subjekti družbe imajo pri trajnostnem razvoju pomembno vlogo, saj s svojim delovanjem vplivajo tako na naravno kot tudi socialno okolje, v katerem delujejo. V kontekstu sodobnega poslovanja se tako odkrivajo vprašanja socialne (ne)pravičnosti ter onesneževanja okolja, kar med deležniki organizacij krepi zanimanje za trajnostno naravnanost njihovega delovanja. Organizacije informacije o svojih pobudah za trajnost in podatke o svojem trajnostnem delovanju predstavljajo v obliki javno dostopnih trajnostnih poročil. Organizacije najpogosteje poročajo o okoljskem, socialnem in finančnem poslovanju po načelih GRI (ang. Global Reporting Initiative). V magistrski nalogi smo se osredotočili na trajnostno poslovanje v modni industriji. Oblačilni in tekstilni sektor predstavlja pomemben del svetovnega gospodarstva, prav tako pa predstavlja tudi enega izmed največjih onesneževalcev. V zadnjih desetletjih se je modna industrija zaradi različnih sprememb v poslovnem okolju (predvsem globalizacije) bistveno spremenila in preoblikovala. Razvila se je t.i. hitra moda – gre za poslovni model oblačilne industrije, ki posnema najnovejše modne trende, jih masovno proizvaja po nizkih cenah ter jih hitro dostavi v maloprodajne trgovine (Sharama, 2020). V raziskovalnem delu magistrske naloge smo zato analizirali trajnostna poročila podjetij hitre mode. Zanimalo nas je o katerih trajnostnih tematikah izbrana podjetja poročajo ter kako trajnostno poslujejo na področju aktualnih problematik, s katerimi se sooča modna industrija. Za kriterij za analizo trajnostnih poročil smo izbrali GRI standarde (Globalna pobuda za poročanje o trajnosti), saj je to najpogostejši standard za poročanje o trajnosti. To nam je omogočilo tako primerjavo med leti kot tudi med izbranimi podjetji. Preučili smo trajnostna poročila za podjetji H&M in Indetex v letih 2017 in 2021. Na podlagi opravljene raziskave smo ugotovili, da izbrana podjetja bolj celostno poročajo o okoljskem vidiku trajnosti kot o socialnem vidiku trajnosti ter da podjetji leta 2021 razkrivata več informacij o svojem trajnostnem poslovanju kot leta 2017. Med izbranima podjetjema je zaznati razliko v poročanju – predvsem o količini in načinu deljenih informacij. Z analizo trajnostnih poročil smo ugotovili tudi, da je je merljive okoljske dejavnike lažje ocenjevati kot socialne dejavnike.
Keywords: trajnost, trajnostno poslovanje, hitra moda, trajnostna poročila
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 874; Downloads: 172
.pdf Full text (2,45 MB)

9.
Poglavitne spremembe, ki jih bo v poslovnih poročilih družb povzročila uveljavitev nove direktive o trajnostnem poročanju podjetij
Nina Tratnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vedno več podjetij zaveda, da za njihov uspeh ni pomemben samo dobiček ampak tudi njihovo nefinančno poslovanje. K temu prispeva zavedanje o pomenu družbeno odgovornega ravnanja podjetij in tudi trajnostno poročanje. V prvem delu diplomske naloge sem opisala kaj je trajnostni razvoj in trajnostno poslovanje, opisala in predstavila pa sem tudi družbene, okojske in upravljavske dejavnike trajnostnega poročanja. V nadaljevanju pa sem se posvetila podrobnemu opisu novega predloga Direktive CSRD, razlogom uveljavitve, vsebino poročanja, sankcijam predloga in primerjavami med zahtevami NFRD in CSRD. Sledila je predstavitev nefinančnega poslovanja in izjava o nefinančnem poročanju. Tudi v Sloveniji podjetja ugotavljajo vedno večji pomen nefinančnega poročanja, s katerim vlagateljem in deležnikom posredujejo pomembne informacije o svojem poslovanju. Zato sem si v empiričnem delu izbrala dve veliki Slovenski banki NLB d.d. in NKBM d.d. ter analizirala trajnostni poročili obeh bank. Ugotovila sem, da sta poročili obeh bank zelo podobni, obe banki poročila objavljata ločeno od letnega poročila. Prav tako pa obe banki v poročilu objavljata podatke, ki so pozitivni, negativnih informacij pa ne podajata. Ugotovila sem tudi, da čeprav bankam še ni potrebno poročati v skladu s predlogom nove Direktive CSRD, sta v svojih poročilih že vključili veliko podatkov in zahtev predloga.
Keywords: trajnostni razvoj, predlog direktive CSRD, Direktiva NFRD, nefinančno poslovanje, trajnostno poročanje.
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 832; Downloads: 261
.pdf Full text (1,43 MB)

10.
Analiza materialnih tokov aluminija v Sloveniji in njen pomen za doseganje ciljev krožnega gospodarstva
Eva Volmajer, 2022, master's thesis

Abstract: Zaradi pomanjkanja surovin, težav pri dobavi električne energije, geopolitičnih tveganj in volatilnosti cen, se vse bolj kažejo potrebe po drugačnem pristopu do proizvodnje in potrošnje dobrin. V magistrski nalogi tako preučujemo trajnostno gospodarjenje z viri, tako obnovljivimi, kot tudi neobnovljivimi ter gospodarjenje s kritičnimi surovinami. Nizkoogljične tehnologije, globalna digitalizacija poslovanja in prehod na zeleno gospodarstvo bodo po predvidevanjih strokovnjakov zahtevali še več virov, zlasti nekaterih kovinskih materialov. Zaloga neobnovljivih virov, kamor sodijo tudi rude, je končna in če jih bomo želeli ohraniti za prihodnje generacije, bo potrebno z njimi ravnati trajnostno. Pomanjkanje virov pomeni zamujene poslovne priložnosti, še posebej, ko gre za kritične surovine. Kot kritična surovina je bil v letu 2020 prepoznan tudi mineral boksit, iz katerega pridobivamo primarni aluminij. V magistrskem delu smo analizirali materialne tokove aluminija v Sloveniji in zbrali podatke o razpoložljivosti materiala za reciklažo oz. nadaljnjo transformacijo. Ugotavljamo, da je reciklaža aluminija bolj konkurenčna kot primarna proizvodnja, saj se poraba surovinskih in energijskih virov zmanjšuje z višanjem deleža uporabe recikliranega aluminija, na tak način pa je manjša tudi količina emisij v zrak. Na proizvodnjo aluminija iz sekundarnih virov bi se bilo smiselno usmeriti tudi zaradi rasti cen energentov ter zaostrenih pogojev na trgu zaradi vojne v Ukrajini, saj oboje dodatno vpliva na podražitev primarne proizvodnje aluminija in njegovega uvoza. Aluminij z reciklažo ne izgubi svojih lastnosti, zato ga je mogoče neomejeno reciklirati, kar se odraža tudi v nižjih stroških proizvodnje aluminija. Ker se z recikliranjem aluminij vrača neposredno v gospodarstvo, se zmanjšuje tudi uvozna odvisnost gospodarstva. Menimo, da v Sloveniji obstaja ekonomsko sprejemljiv potencial za proizvodnjo aluminija iz sekundarnih virov, saj je potrošnja višja od proizvodnje, prav tako pa uvoz aluminija in aluminijevih izdelkov iz leta v leto naraščata.
Keywords: surovine, aluminij, trajnostno poslovanje, reciklaža, analiza materialnih tokov
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 619; Downloads: 82
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica