1. Tekstilni industrijski turizem kot sredstvo revitalizacije majhnega mestaBarbara Pavlakovič Farrell, Maja Turnšek, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Industrijski turizem je nišni turistični produkt, ki lahko služi kot učinkovit način preseganja negativnih učinkov sezon na turizem. Poleg tega je industrijski turizem tudi primerno orodje za trajnostni razvoj destinacije, torej za oživitev nekdanjih industrijskih lokacij ali manj razvitih aktivnih industrijskih krajev. Prvič, industrijo lahko predstavi turistom in novim strankam. Drugič, lahko spodbudi razvoj infrastrukture in pomaga ohraniti tradicionalno tehnično znanje o industrijskih procesih. Kot študijo primera smo izbrali Metliko, majhno slovensko mesto, ki ima zelo dolgo tradicijo tekstilne industrije. Z uporabo intervjujev z lokalnimi turističnimi organizacijami ter vodstvom tekstilnih podjetij in s terenskim opazovanjem tekstilnih industrijskih lokacij smo proučili sedanje stanje in pripravljenost za razvoj ponudbe industrijskega turizma, ki bi lahko spodbudila lokalni razvoj. V ugotovitvah predstavljamo možnosti, ki jih imajo Metlika in druga podobna majhna mesta za oživitev tega območja in spodbujanje trajnostnega razvoja s pomočjo ponudbe industrijskega turizma.
Ključne besede: industrijski turizem, tekstilna industrija, revitalizacija mest, dediščina, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 343; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Kulturni dogodki kot orodje za razvoj trajnostnega turizma (na podeželju)Jasna Potočnik Topler, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je osvetliti kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar ne vodi zgolj k večji opaženosti skupnosti in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti. Cilj članka je, tudi na primeru slovenske Sevnice, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma s pripravo kulturnih dogodkov na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti.
Ključne besede: Sevnica, trajnostni turizem, dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 18
Celotno besedilo (39,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjoTanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 29
Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Razvoj trajnostnega turizma v zavarovanih območjih z modelom usmerjanja obiska: primer posebnega botaničnega rezervata Dubravica : primer posebnega botaničnega rezervata DubravicaElizabeta Strunjak, 2023, magistrsko delo Opis: Če želimo zavarovati določena območja narave zaradi izjemnih naravnih lepot in hkrati omogočiti dolgoročno upravljanje turizma na teh območjih, je treba oblikovati celovit strateški načrt, zakonsko zaščititi zavarovano območje, postopno izvajati številne ukrepe, postopke in aktivnosti naravovarstvenega in obiskovalnega upravljanja ter ovrednotiti vse načrtovane procese. Dandanes se počasi zavedamo, da turizem in naravovarstvo ne smeta biti na nasprotnih straneh, ampak je treba razvijati globalno zavest človeštva o ohranjanju narave kot primarnem cilju ohranjanja narave. Za zmanjšanje negativnih vplivov na gospodarstvo, okolje in družbo ter ohranjanje vrednot zavarovanih območij, ki imajo tudi turistični potencial, je treba razvijati trajnostni in družbeno odgovorni turizem z modelom upravljanja obiska. Ta model je predstavljen v magistrskem delu na primeru Posebnega botaničnega rezervata Dubravica. Model smo oblikovali s sekundarnimi podatki in kvalitativno raziskavo, to je mnenjem strokovnjakov, ter ga potrdili s kvantitativno raziskavo, natančneje z mnenjem lokalnega prebivalstva, torej uporabnikov. Poleg potrditve modela smo s spletno anketo ugotovili, da se lokalna skupnost zaveda pomena ohranjanja narave in zavarovanih območij, kar je vsekakor pozitivna novica in daje upanje v boljšo prihodnost.
Ključne besede: zavarovana območja, trajnostni turizem, usmerjanje obiska, posebni botanični rezervat.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 60
Celotno besedilo (3,63 MB) |
9. Izzivi visokogorskega turizma na območju Mount Everesta in predlogi za trajnostni razvoj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaNika Iza Jarc, 2023, diplomsko delo Opis: Visokogorje zaradi svoje opaznosti k sebi privablja obiskovalce že od pradavnine. Sprva, zgolj zaradi nabiralništva ali iskanja krajših poti in kasneje vse bolj zaradi raziskovanja, tekmovanja v pristopanju na najvišje vrhove, iskanja posebne izkušnje, pustolovščine in odmika od vsakdana. Poleg motivov za obisk so se spremenili tudi tipi obiskovalcev, kar je s seboj prineslo številne prilagoditve in nekatere nepovratne spremembe na ranljivih visokogorskih območjih. Diplomsko delo se osredotoča na spremembe, prilagoditve in problematike na visokogorskem območju Mount Everesta in jih obravnava skozi tri stebre trajnosti. Povzame definicijo visokogorskega turizma njegov razvoj, obseg in izzive. Podrobneje predstavlja Nepal z Everestom, Šerpami, dolino Kumbu in proučuje negativne ter pozitivne vplive turizma na tamkajšnje okolje in življenje. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, kako bi turizem v visokogorju moral potekati, da bi lahko bil skladen z načeli trajnostnega razvoja, in obravnavamo primere dobrih praks iz podobnih okolij. S kvalitativno raziskavo v diplomskem delu raziskujemo, kako na problematiko, izzive in pozitivne lastnosti turizma v visokogorju reagirajo strokovnjaki in udeleženi v tovrstnih dejavnostih. S pomočjo pridobljenih informacij predlagamo možne rešitve za bolj trajnostni visokogorski turizem na območju Everesta in podobnih destinacijah.
Ključne besede: visokogorski turizem, Mount Everest, trajnostni razvoj, vplivi turizma
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacijeSaša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 39
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
