Search the digital library catalog

Abstract: V vsakdanjem jeziku se pojma okolje in narava uporabljata brez večjega pomisleka o pomenu za vsakdanje življenje posameznika. Dolga stoletja se ljudje nismo zavedali, kako velik vpliv imajo naša dejanja in posegi v naravno okolje za življenje na planetu ter za prihodnje generacije. Lahko bi rekli, da narava vse »vrne«. V opazovanju posledic se je počasi začela prebujati ekološka zavest narodov in nastale so prve pobude za ohranjanje narave. Razvil se je koncept trajnostnega razvoja, ki je posegel v različne sektorje gospodarstva. Turizem je eden od najuspešnejših zgodb o uspehu sodobnega časa. Z razvojem množičnega turizma prihaja do vse večjih posegov v naravo – graditi so se začeli veliki turistični kompleksi, prihaja do vse večjega onesnaževanja zaradi turističnih prevozov in vse večjih posegov v naravne habitate. Trajnostni turizem se je razvil kot odziv na masovni turizem, saj ta oblika turizma močno izčrpava naravne vire ter degradira okolje. V želji po ohranjanju naravnega okolja ter flore in favne so se razvile številne turistične strategije ter serije ukrepov, ki se zavzemajo za razvoj trajnostnih načel turizma. V magistrskem delu bomo najprej želeli pojasniti pojme: trajnostni razvoj, turizem ter trajnostni turizem. V osrednjem delu dela se bomo posvetili predvsem razvoju trajnostnega turizma ter njegovim vrstam. Zanimala nas bodo prizadevanja za trajnostni turizem v Sloveniji, poseben poudarek bo na predstavitvi Koroške kot turistične destinacije ter njenih pobudah za trajnostni turizem. V empiričnem delu bomo želeli spoznati, kakšno je poznavanje Koroške turistične ponudbe in koliko ljudje poznajo koncept trajnostnega turizma ter ali ga uporabljajo na svojih potovanjih. Raziskavo bomo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga bomo preko spletne ankete vnesli v različne spletne medije ter na ta način dostopali do večjega števila anketirancev po vsej Sloveniji. Zanimalo nas bo tudi, kako se je razvijal turizem v Koroški regiji po letih. Tega bomo preverjali s pomočjo podatkov, ki jih beležijo lokalne turistične organizacije posameznih krajev.
Keywords: Trajnostni razvoj, turizem, trajnostni turizem, turizem na Koroškem, turizem v Sloveniji.
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 2514; Downloads: 410
Full text (11,09 MB)

Abstract: Biti član sodobne družbe predstavlja izziv tako odjemalcu kot ponudniku, pa tudi vsakemu posamezniku kot prebivalcu planeta Zemlja. Zaradi neodgovornega ravnanja človeka do narave se družba sooča z neprijetnimi posledicami, ki so vidne tudi pri stanju v gospodarstvu. Kot odgovor na okoljsko problematiko se je začela spreminjati paradigma družbenega, ekonomskega in okoljskega sistema. Nove usmeritve so se usmerile v trajnostni razvoj, ki kot edini zdržen sistem predstavlja preživetje na dolgi rok. Tudi turistična dejavnost, je kot ena izmed večjih in hitro rastočih svetovnih industrij, začela delovati po sistemu okoljskega menedžmenta ter družbene odgovornosti. Posledica tega je bila nova oblika turizma, imenovana trajnostni turizem, ki upošteva ekonomske, družbene in okoljske vplive s poudarkom na zmanjšanju vpliva turizma na okolje, novih okoljskih vsebinah turističnih storitev ter ozaveščanju odjemalcev o pomenu trajnostne filozofije. Pojavil se je trajnostno orientiranega turist, kot nekdo, ki je ponotranjil pomen varovanja okolja za naslednje rodove, bil pripravljen spremeniti lastne vzorce obnašanja ter se začel vesti kot družbeno in okoljsko odgovoren odjemalec. To so povodi za uvedbo novega modela trajnostnega marketinga v gospodarstvo, ki trdi, da je dosedanja usmeritev, ki je zagovarjala gospodarsko rast in povečanje proizvodnje za vsako ceno kot zadostno za zagotavljanje blaginje brez upoštevanja ostalih okoljskih ter družbenih tveganj, nevzdržna in netrajna. Ta nova usmerjenost v proizvodne in storitvene procese vnaša okoljske omejitve z upoštevanjem števila prebivalstva, njihovih življenjskih navad, nivoja proizvodnje, rabe energije ter surovin, potrošnje in odpadkov. Tudi mi smo si zadali nalogo, vezano na trajnostni razvoj, na primeru tržne segmentacije trajnostno orientiranega turista pri trajnostni turistični ponudbi, ki je še kako pomembna za tržnike v turistični dejavnosti. Naša vprašanja se glasijo: Ali je okoljska zavest že prisotna med prebivalci Republike Slovenije? Se je že oblikoval segment trajnostno orientiranih turistov? Kakšne so njegove značilnosti? Katera demografska merila vplivajo na njegovo nakupno vedenje? In nenazadnje, katera orodja marketinškega komuniciranja so zanj učinkovita? Rezultati raziskave potrjujejo prisotnost trajnostno orientiranega turista v slovenski družbi, ki je okoljsko zaveden, pa vendar se še kažejo določena odstopanja pri njegovih nakupnih navadah. Demografska merila, kot so starost, izobrazba, življenjski cikel družine in dohodek vplivajo na odnos potencialnih odjemalcev do trajnostnih vsebin. Menimo, da je takšen turist še v fazi oblikovanja in da bomo morali še počakati, da se bo dokončno oblikoval.
Keywords: trajnostni razvoj, trajnostni turizem, trajnostno orientiran odjemalec, trajnostni marketing, segmentacija, demografka merila, psihografska merila
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1829; Downloads: 251
Full text (2,49 MB)

Abstract: Turizem je pomembna gospodarska panoga, ki ima v Sloveniji in s tem v posameznih regijah ter občinah vedno večji pomen. Turizem je tudi v občini Luče pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Z razvojem in razširitvijo turistične ponudbe postaja občina Luče v zadnjih letih turističen kraj, zanimiv tako za domače kot tuje goste, katerih število se iz leta v leto povečuje. Turistična dejavnost ima v občini dolgoletno tradicijo, vendar pa ima to območje še številne, neizrabljene možnosti pri nadaljnjem razvoju. V diplomskem delu so s pomočjo literature predstavljene osnovne značilnosti turizma na podeželju in glavne naravno- in družbenogeografske značilnosti občine. Podrobneje je predstavljena turistična ponudba – področje naravnih in kulturnih znamenitosti, pomen prireditev, področje aktivnosti in rekreacije ter etnološke in kulinarične ponudbe, ki so zanimive in privlačne za turista. Analizirani so statistični podatki turističnega obiska in grafično prikazane naravne in družbene znamenitosti ter nastanitvene zmogljivosti v občini Luče. Za popestritev in dopolnitev ponudbe sem oblikovala štiri predloge, in sicer vodno pot, jamski treking v Snežni jami in adrenalinski vikend paket ter podala predlog za ekološko turistično kmetijo, ki je v občini Luče, kljub vsem možnostim, še ni. S pomočjo analize SWOT sem predstavila prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti razvoja turizma v Lučah.
Keywords: Geografija turizma, podeželski turizem, turistični potencial, turistična ponudba, trajnostni in sonaravni turizem, občina Luče.
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1911; Downloads: 252
Full text (6,31 MB)

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno v dva smiselna sklopa, prvi je teoretični drugi pa raziskovalni. V prvem delu smo opisali osnove destinacijskega managementa in družinskega turizma, analizirali stanje, razvojna načela in operativne strategije hrvaškega turizma, ter podali kritičen pogled in predloge z vidika družinskega turizma in razvoja novih produktov, vezanih za družinski turizem. V nadaljevanju smo se lotili SWOT analize, s katero smo hoteli prikazati prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti družinskega turizma za področje Hrvaške. Ankete smo se lotili na način, da smo ista vprašanja postavljali staršem in otrokom ter na ta način skušali ugotoviti razlike v razmišljanju. Rezultate ankete smo analizirali in grafično prikazali. Na koncu diplomskega dela smo še podali smernice za razvoj družinskega turizma na Hrvaškem, na osnovi štirih stebrov trajnostnega razvoja, prioritet in ukrepov, ter prikazali hotel, namenjen družinam, kot primer dobre prakse nastanitve in dodatne ponudbe.
Keywords: družinski turizem, destinacijski management, trajnostni razvoj, turistična ponudba, turisti
Published in DKUM: 25.09.2015; Views: 2337; Downloads: 410
Full text (1,76 MB)

Abstract: V diplomskem seminarju sem raziskala zaznavanje domačinov v Banovcih, Radencih in Mali Nedelji o razvoju zdraviliškega turizma v njihovem kraju. Dejavniki turističnega razvoja so za lokalno prebivalstvo zelo pomembni, saj razvoj turizma prinaša pozitivne in negativne učinke, ki jih domačini najbolj opazijo. Predstavila sem razvoj zdraviliškega turizma skozi zgodovino in pomen termalne vode kot dela zdravstvene ponudbe od preteklosti (Sumercev) do danes. Ker je termalna voda vir zdravja in dobrega počutja, je danes nepogrešljiv del turistične ponudbe Prlekije. Rezultati raziskave so pokazali: • Večina domačinov je zadovoljna z razvojem zdraviliškega turizma, saj menijo da je pomemben za kraj v katerem stanujejo. • Kot najpomembnejši pozitivni učinek navajajo možnost zaposlitve. • Lokalno prebivalstvo se zaveda, da turizem spodbuja tudi druge vrste razvoja in da zaradi tega obstaja veliko več možnosti za rekreacijo, zabavo in sprostitev. • Opazijo pa tudi negativne vplive, kot so onesnaževanje, hrup in zviševanje cen, vendar je teh v primerjavi s pozitivnimi učinki občutno manj. • Tako domačini vidijo pozitivno prihodnost v nadaljnjem razvoju zdraviliškega turizma in so pripravljeni sodelovati s turisti.
Keywords: zgodovina zdraviliškega turizma, trajnostni razvoj turizma, zdraviliški turizem v Prlekiji, pozitivni in negativni učinki, mnenja domačinov o razvoju zdraviliškega turizma.
Published in DKUM: 13.12.2012; Views: 2075; Downloads: 160
Full text (818,54 KB)