1. Nekateri vidiki stanovanjske problematike v SlovenijiAndrej Božin, Blaž Grudnik-Tominc, 2012, strokovni članek Opis: Z vidika zagotavljanja ponudbe stanovanj je stanovanjska politika neločljivo povezana z gradbeništvom, ki je pomembna gospodarska panoga. V Sloveniji je svoj največji razcvet gradbeništvo doseglo leta 2008, gospodarska kriza pa je gradbeništvo prizadela bolj, kot v povprečju ostalo gospodarstvo. Gradnja, vzdrževanje stanovanj in bivanje v njih prinašajo tudi številne negativne vplive na okolje. V skladu s EU smernicami, je Slovenija v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 - 2016, kot svoje cilje opredelila predvsem spodbujanje izboljšanja energijske učinkovitosti stavb ter spodbujanje tehnološkega razvoja na področju materialov, stavbnega pohištva, energetskih tehnologij idr. Za Slovenijo je značilen visok delež lastniško zasedenih stanovanj, kar ima več negativnih posledic. Visok delež lastniških stanovanj je tako eden od pomembnih razlogov za nizko mobilnost ljudi, kar ima negativne posledice tudi na trg delovne sile. Ukrepi stanovanjske politike v Sloveniji, ki so že od ustanovitve Stanovanjskega sklada RS deležni veliko kritike, so v preteklosti vodili zlasti v podporo povpraševanju po stanovanjih in s tem posledično do cenovne precenjenosti stanovanjskih enot. Stanovanjska politika bi se zato morala osredotočiti na uravnovešenje ponudbe in povpraševanja po stanovanjih, ob hkratni usmerjenosti v trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. Kot eno izmed možnosti predlagamo usklajeno delovanje občin z urejanjem komunalno opremljenih parcel ob pomoči sredstev iz evropskih strukturnih skladov ter skladov, ki bodo spodbujali trajnostno usmerjeno gradnjo.
Ključne besede: stanovanja, stanovanjska gradnja, stanovanjska politika, okolje, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 33; Prenosov: 0 |
2. Primerjalna analiza poročanja o trajnostnem razvoju zavarovalnic v Sloveniji in ŠviciSabina Težak, 2023, magistrsko delo Opis: Trajnostni razvoj je pomemben koncept poslovne strategije, ki je znan že dlje časa in je zasnovan na treh vidikih poslovanja podjetja ter skuša naš planet zavarovati pred svojimi negativnimi vplivi na okolje.
V tem magistrskem delu se osredotočamo na trajnostno poročanje zavarovalnic v Sloveniji in Švici v letih 2017 in 2022. Najprej smo se osredotočili na teoretične cilje, in sicer smo najprej predstavili trajnostni razvoj, vidike trajnostnega razvoja v povezavi z zavarovalnicami in na kratko predstavili druge raziskave, ki so že bile narejene na področju trajnostnega poročanja in trajnostnega poročanja zavarovalnic. Sledili so empirični cilji, in sicer smo izvedli primerjalno analizo s slovenskimi zavarovalnicami, ki so delovale v letih 2017 in 2022, in delom švicarskih zavarovalnic, ki so prav tako delovale v letih 2017 in 2022. Uporabili smo dva točkovnika, s katerima so raziskali različne smernice poročanja.
Ugotovili smo, da poročila o trajnostnem razvoju zavarovalnic v Švici dosegajo boljše točkovne rezultate na vseh treh vidikih poročanja in vsebujejo več ciljev GRI kot slovenske zavarovalnice. Prav tako smo z analizo ugotovili pomanjkljivosti pri izpolnjevanju zahtev po novih evropskih standardih v poročilih v letu 2022. Do leta poročanja bodo trajnostna poročila z novimi zahtevami še morali dopolniti.
Ključne besede: Trajnostni razvoj, zavarovalnice, nefinančne informacije, trajnostno poročanje.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 133; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (2,72 MB) |
3. Trajnostni razvoj kot sestavina globalnega razvoja - okoljski vidik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMina Kaplarević, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na okoljski vidik trajnostnega razvoja. Ukvarja se z vprašanjem, kako doseči gospodarsko rast, ki spodbuja kakovost življenja državljanov v globalni družbi, obenem pa ohranja okolje za prihodnje generacije. Problem trajnostnega razvoja kot dela globalnega razvoja je v neravnovesju med gospodarsko rastjo, družbenim napredkom in varstvom okolja. Tradicionalni razvojni modeli pogosto stremijo le k gospodarski rasti ne glede na dolgoročne posledice za planet in ljudi. To vodi v izčrpavanje naravnih virov, degradacijo okolja, družbene neenakosti in izgubo biotske raznovrstnosti. Trajnostni razvoj predstavlja rešitev za ta problem. Koncept temelji na ideji, da je mogoče doseči gospodarsko rast ob hkratnem ohranjanju naravnih virov, izboljšanju kakovosti življenja ter spodbujanju družbene pravičnosti. Trajnostni razvoj vključuje ravnovesje med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki razvoja. Ključni elementi trajnostnega razvoja vključujejo energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, ohranjanje naravnih ekosistemov, varstvo biotske raznovrstnosti, zmanjševanje izpustov škodljivih plinov, izboljšanje socialne inkluzije, pravično porazdelitev virov ter spodbujanje izobraževanja o trajnosti. Za rešitev problema trajnostnega razvoja kot dela globalnega razvoja je potrebno sprejeti holistični pristop ter vključiti trajnost v vse vidike družbe, vključno s politikami, regulativami, poslovnimi modeli in vsakodnevnimi odločitvami. Pomembno je tudi spodbujanje mednarodnega sodelovanja in partnerstev za dosego skupnega cilja trajnostnega razvoja na globalni ravni.
Ključne besede: trajnostni razvoj, okolje, družba, globalni razvoj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetijSamo Bobek, Zdenko Deželak, Irena Šišovska Klančnik, Uroš Zabukovšek, Simona Sternad Zabukovšek, 2023 Opis: Znanstvena monografija Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetij obravnava področje trajnostne digitalne preozbrazbe, na katero vpliva tako izbira tehnološke platforme kot tudi informacijska arhitektura digitaliziranih organizacij. Evropska unija (EU) je opredelila digitalno preobrazbo kot eno od ključnih področij razvoja. Evropska komisija je oblikovala in objavila vizijo in smernice za digitalno preobrazbo, ki vključujejo tudi cilje EU na področju digitalne preobrazbe. EU se tudi zaveda izzivov, povezanih z onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, ki jih onesnaževanje povzroča, ter njihove povezanosti z digitalno preobrazbo. EU je objavila “European Green Deal”, ki temelji na konceptih trajnostnega razvoja Združenih narodov. Celovita trajnostno usmerjena obravnava digitalne preobrazbe tako vključuje združitev poslovnih procesov in digitalnih tehnologij v digitalizirano poslovanje. Zato je v prvem delu znanstvene monografije poudarek na digitalni preobrazbi in odgovorih na vprašanje, kako lahko informacijske tehnologije in informacijske rešitve vplivajo na trajnostni razvoj podjetij in družbe. V drugem delu znanstvene monografije je opredeljen sodoben koncept informacijske arhitekture digitaliziranih organizacij. Pomembno vlogo pri digitalni preobrazbi organizacij imajo poslovne informacijske rešitve, ki jih organizacije uporabljajo za informacijsko podporo svojih poslovnih procesov in delovnih tokov. Najpomembnejši predstavnik poslovnih informacijskih rešitev so celovite informacijske rešitve (rešitve ERP). Poleg teh pa v skupino poslovnih informacijskih rešitev uvrščamo tudi rešitve za upravljanje odnosov s strankami (rešitve CRM), rešitve za upravljanje dokumentnih sistemov (rešitve DMS), rešitve digitalnega marketinga ter mnoge druge. Za omenjene poslovne informacijske rešitve so v drugem delu znanstvene monografije opisane opredelitve in njihove značilnosti, ponudniki teh poslovnih informacijskih rešitev in podrobnejši opis posameznih poslovnih informacijskih rešitev, prisotnih na slovenskem trgu. Tako si lahko bralec za vsak sklop raziskanih informacijskih rešitev ustvari začetni vtis o uporabnosti posameznih rešitev za posamezno podjetje oz. organizacijo.
Ključne besede: digitalna preobrazba (transformacija), trajnostni razvoj, tehnološka platforma, računalništvo v oblaku, informacijska arhitektura, celovita informacijska rešitev (ERP), rešitve za upravljanje odnosov s strankami (CRM), rešitve za upravljanje z dokumenti (DMS), rešitve digitalnega marketinga
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 16
Celotno besedilo (22,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Trajnostne oskrbovalne verige: vpliv organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostne oskrbovalne verige iz logističnega vidika : doktorska disertacijaSebastjan Lazar, 2023, doktorska disertacija Opis: Področje trajnostnega razvoja je dandanes na globalnem nivoju postalo eno izmed najbolj
aktualnih in pomembnih področij za trenutno in vse prihodnje generacije. To potrjujejo
številke raziskave, velika zainteresiranost javnosti (tudi politične) in nenehna opozarjanja na
pomen omenjenega področja iz strani številnih vplivnežev širom sveta.
V doktorski disertaciji smo obravnavali trajnostne oskrbovalne verige v logističnih in
nelogističnih mikro, malih, srednjih in velikih podjetjih (še posebej v povezavi z organizacijsko
kulturo, normativno zavezanostjo in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja po Združenih
narodih). Hkrati smo raziskali tudi usmerjenost in osredotočenost študij s področja logistike in
oskrbovalnih verig na prioritetna področja trajnostnega razvoja. Na podlagi teoretičnih
spoznanj in obstoječih raziskav smo oblikovali štiri glavne hipoteze in deset podpornih hipotez.
Trajnostno usmerjenost in osredotočanje v logistiki in oskrbovalnih verigah na prioritetna
področja trajnostnega razvoja smo raziskali s pomočjo 116 študij, ki so bile objavljene v 73
mednarodnih revijah v obdobju med letoma 2010 in 2020 v znanstveni bazi Web of Science
in/ali Scopus. Pri tem smo upoštevali tako vse tri dimenzije trajnostnega razvoja kot tudi vseh
sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja po Združenih narodih. Ob vsem naštetem smo uporabili
tudi program VOSviewer za izdelavo različnih bibliometričih analiz.
V doktorski disertaciji smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvajali mednarodno raziskavo na
več celinah. V raziskavo so bili večinoma vključeni zaposleni iz podjetij, ki so bila locirana v 34
različno razvitih državah. Anketni vprašalnik smo neposredno poslali v 528 podjetij in 1.576
zaposlenim. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 516 zaposlenih. Na podlagi pridobljenih
rezultatov in uporabljenih statističnih metod, npr. faktorska analiza, linearna regresijska
analiza, Pearsonov korelacijski koeficient itn., smo ugotovili, da organizacijska kultura in
normativna zavezanost statistično značilno vplivata na trajnostni razvoj v oskrbovalnih
verigah. Ugotovili smo tudi, da organizacijska kultura statistično značilno vpliva na normativno
zavezanost. Na podlagi rezultatov raziskave s poudarkom na statistično značilnih direktnih
vplivih smo zasnovali model razvoja trajnostne oskrbovalne verige, ki upošteva vpliv
organizacijske kulture in normativne zavezanosti na trajnostni razvoj v oskrbovalnih verigah.
Pri tem smo upoštevali logistični vidik, kot je tudi posebej poudarjeno v sklopu predpostavk in
omejitev doktorske disertacije. Razvit model podjetjem omogoča izboljšanje trajnostnega
razvoja njihovih oskrbovalnih verig z upoštevanjem vpliva organizacijske kulture in normativne
zavezanosti. V doktorski disertaciji smo predstavili tudi način uporabe razvitega modela v
praksi/podjetjih.
V doktorski disertaciji smo potrdili vse štiri glavne hipoteze ter tudi vseh deset podpornih
hipotez ter tako dosegli prispevek k strokovni in znanstveni literaturi s področja predmeta
raziskovanja. Zasnovali smo koncept (razvoj modela) za izboljšanje trajnostnih oskrbovalnih
verig, ki omogoča tudi boljšo prihodnost za trenutno in vse nadaljnje generacije. Doktorska
disertacija hkrati omogoča tudi odlična izhodišča za nadaljnje raziskave s področja logistike,
oskrbovalnih verig, trajnostnega razvoja, organizacijske kulture in normativne zavezanosti.
Ključne besede: logistika, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj, organizacijska kultura, normativna zavezanost
Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 2160; Prenosov: 121
Celotno besedilo (9,33 MB) |
6. Motorični park za spodbujanje gibalnega razvoja otrok : magistrsko deloNina Fanedl, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti vpliv motoričnega parka na gibalne sposobnosti otrok ter opraviti analizo motoričnih parkov po Evropi in v Sloveniji. Ker menimo, da mora privlačen in sodoben park postavljati nove standarde tako v kvaliteti kot tudi kvantiteti ter sprožati ustrezne večdimenzionalne prilagoditve med uporabniki, kar motorični park zagotovo jih, smo pripravili predlog motoričnega parka, katerega osrednji koncept je, z različnimi vadbenimi napravami in postajami, spodbuditi gibalno aktivnost otrok in mladostnikov, vzbuditi dobro fizično in psihično počutje, zadovoljstvo, ozaveščenost o vadbi ter pomena zavedanja aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Gre za stimulativno gibalno okolje, za spodbujanje motorične in športno-specifične gibalne sposobnosti. Motorični park vključuje pet področij treninga: koordinacijo, moč, hitrost, vzdržljivost, ravnotežje, natančnost in gibljivost. Ker lahko vsak uporabnik prilagodi način vadbe, je namenjen vsem starostnim in interesnim skupinam. Eden glavnih ciljev motoričnega parka je, preko športne aktivnosti, usposobiti posameznika za opazovanje in raziskovanje narave ter kulturne dediščine v kraju, kjer se športna aktivnost odvija, zato smo v zavedanju odgovornosti za vzdržen in trajnostni razvoj, posebno pozornost namenili trajnostnemu vidiku motoričnega parka kot okolja vzgoje za trajnostni razvoj. Navedeno kaže na številne prednosti, ki jih tak park prinaša v naša življenja in življenja prihodnjih generacij.
Ključne besede: Gibalni razvoj, gibalna aktivnost, gibalne sposobnosti, motorični park, večgeneracijski park, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 54
Celotno besedilo (5,53 MB) |
7. Ozelenitev zaposlenih v podjetju (Posita d.o.o.) Pošte Slovenije d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programaKatja Širovnik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo najprej opisali trajnostni razvoj, na katerem je v podjetjih vedno več poudarka. Veliko podjetij se odloča za vključevanje trajnostnega razvoja. Predstavili smo Skupino Pošta Slovenije in hčerinsko podjetje Posita d.o.o., ki spada v Skupino Pošte Slovenije d.o.o. Skupina Pošte Slovenije d.o.o. stremi k trajnostnemu razvoju in k uresničevanju zadanih ciljev, povezanih z dobrimi zelenimi praksami. Skozi teorijo o trajnostnem razvoju in s pomočjo številne strokovne literature, smo ugotovili, da so spremembe nujne, če želimo našim prihodnjim generacijam omogočiti dobro, zdravo življenje. In da je rešitev le v tesnem sodelovanju gospodarske, okoljske in socialne trajnosti.
V drugem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o trenutnem stanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju zaposlenih v podjetju Posita d.o.o. Na podlagi spletnega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se zaposleni v podjetju Posita d.o.o. želijo izobraževati na področju trajnostnega razvoja in o dobrih zelenih praksah, ki jih želijo tudi prakticirati, saj se zavedajo, da bodo s tem pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Vendar pa zaposleni v podjetju to vidijo kot velik finančni strošek.
Ključne besede: ozelenitev zaposlenih, trajnostni razvoj, analiza ozaveščenosti trajnostnega razvoja zaposlenih, zelena ekipa
Objavljeno v DKUM: 06.04.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMojca Kobale, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,29 MB) |
9. Akademske skupnosti kot partnerji za doseganje ciljev trajnostnega razvojaNomi Hrast, 2022, diplomsko delo Opis: Univerze so pomemben partner pri oblikovanju družbe in okolja sedanjosti ter prihodnosti. Prav zato se jih uvršča med pomembne partnerje tudi, ko gre za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V pisnem delu smo preučili koncept trajnosti in trajnostnega razvoja, potrebe za nastanek in razvoj ciljev trajnostnega razvoja ter njihove omejitve. Osredotočili smo se na 17. cilj trajnostnega razvoja, ki predstavlja partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izmed možnih partnerjev izbrali akademske skupnosti, natančneje univerze. Slednje so pomemben partner v večdeležniških partnerstvih, ki glede na Združene Narode predstavljajo ključen korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Kot izbran primer partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja smo izbrali univerzitetna odcepljena podjetja, ki predstavljajo primer večdeležniškega partnerstva. Osredotočili smo se na univerzitetna partnerstva in strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V praktičnem delu smo preučili Univerzo v Mariboru kot izbrano akademsko skupnost in njeno strategijo za obdobje 2021–2030 ter podpiranje inovativnega podjetniškega okolja skozi univerzitetna odcepljena podjetja.
Ključne besede: cilji trajnostnega razvoja, akademske skupnosti, trajnostni razvoj, partnerstva
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 136
Celotno besedilo (897,29 KB) |
10. Ekonomski pomen mest in primerjava razvitosti največjih slovenskih mest z izbranimi mesti v evropski unijiŠpela Perko, 2022, diplomsko delo Opis: Mesta privabljajo različne skupine ljudi, pri tem tudi visoko izobražene. Razlog temu pripišemo boljšim zaposlitvenim in družbenim priložnostim kot so na podeželju. Tako se izkoriščajo potenciali posameznikov, podjetja pa lažje najdejo ustrezno delovno silo in druge produkcijske dejavnike, kar vodi k inovacijam ter višji produktivnosti. Prednost pa predstavlja tudi lokacija mesta in ukvarjanje z dejavnostjo, ki je prilagodljiva na dolgi rok. Produktivnost je tako glavni dejavnik gospodarske rasti mest. Značilno je tudi, da manjša mesta dosegajo višjo produktivnost in rast kot velika mesta. Izzivi, ki nastajajo v urbanih središčih, so stanovanjska problematika, staranje in segregacija prebivalstva ter izzivi podnebnih sprememb. V diplomskem delu smo na osnovi podatkov Eurostata in OECD podrobneje analizirali izbrane kazalnike razvitosti in anketne zaznave meščanov za glavna in prva oziroma druga največja mesta držav članic EU za leta 2006, 2008, 2009, 2011, 2012, 2015, 2018 in 2019 ter primerjali razvitost Maribora in Ljubljane z ostalimi opazovanimi mesti. Ugotovili smo, da sta slovenski mesti leta 2015 beležili eno izmed višjih stopenj brezposelnosti, skozi analizirano obdobje pa sta beležili tudi relativno visoko stopnjo odvisnosti starejših in nizko stopnjo odvisnosti mladih. Ljubljana in Maribor sodita med najvarnejša mesta EU, vendar je pri tem Ljubljana skozi leta poslabšala svoj relativni položaj. V Ljubljani se je v analiziranih letih 2011 in 2015 glede na leto 2008 BDP na prebivalca zmanjšal, v letu 2018 pa je bil BDP na prebivalca med analiziranimi leti najvišji. Pri tem je ustvarjala višji BDP na prebivalca kot nekatera več milijonska mesta, kot sta na primer Berlin ali Barcelona.
Ključne besede: mesto, produktivnost, BDP na prebivalca, trajnostni razvoj, prihodnost mest.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 390; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,34 MB) |
