| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
CELOSTNA ZASNOVA PROMETNIH IN OSTALIH ZUNANJIH POVRŠIN KOMPLEKSA OSNOVNE ŠOLE LESKOVEC PRI KRŠKEM
Silvija Umek, 2016, diplomsko delo

Opis: Prometne in ostale zunanje površine kompleksa Osnovne šole Leskovec pri Krškem niso ustrezno urejene in vzdrževane. Prometni tokovi povzročajo konfliktne točke predvsem med motornim prometom in pešci/kolesarji. Iz ugotovitev izhaja, da je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno na prvo mesto postaviti prometno varnost pešcev in kolesarjev ter prometne ureditve načrtovati v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. S primernimi ukrepi, kot so ureditev večjih tlakovanih površin s parkovno ureditvijo, vzpostavitev široke večnamenske poti za pešce in kolesarje, zasnova nadhoda nad javno prometnico, ukinitev krožnega motornega prometa (razen za urgenco), oblikovanje kiss&ride parkirišča ter zagotovitev minimalnega števila parkirnih mest za osebna motorna vozila, se uporabnike na mehek način navaja na postopno spreminjanje potovalnih navad. Dolgoročen cilj je, da uporabo osebnih motornih vozil nadomestijo bolj trajnostna prevozna sredstva, kot sta kolo in javni potniški promet, ter se poveča delež pešcev, v celoti pa izboljša kvaliteta zunanjega prostora OŠ Leskovec pri Krškem.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, prostorsko načrtovanje, prometne površine, osnovna šola, Leskovec pri Krškem
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 408; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (19,07 MB)

12.
POTI DO TRAMVAJA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Rok Črepinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Poti do tramvaja v Mestni občini Ljubljana je obravnavano načrtovanje javnega potniškega prometa z uvedbo tramvaja ter prednosti in slabosti, ki jih prinese njegova obuditev. Opisani so postopki od načrtovanja do izvedbe, predlagana in opisana je tehnologija ter tramvajsko omrežje z izgradnjo v različnih fazah in umestitvijo v prostor.
Ključne besede: tramvaj, potniški promet, Mestna občina Ljubljana, trajnostna mobilnost
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

13.
MEHKI UKREPI ZA DOSEGO TRAJNOSTNE MOBILNOSTI NA OBMOČJU CELJA
Sanja Jazbinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena trajnostna mobilnost, katere cilj je prednost okolju prijaznih oblik prevozov. Prednost avtomobila zamenja hoja in okolju prijazne oblike potovanj, ki pomenijo zmanjšanje izpustov CO2 v okolje. Opisano je bistvo le-te in celostna prometna strategija mest na splošno. Za zadovoljitev vseh potreb na področju prometne politike pa je tudi zapisano, kakšni ukrepi so potrebni za dosego tega. Predstavljeni so primeri dobrih praks v Sloveniji in Evropi, kjer je dobro razvidna medsebojna povezava mehkih in trdih ukrepov. V jedru dela pa je kot mehki ukrep aktivnost Prometna kača, ki je posledična aktivnost projekta Connect v Evropi, opisana in prikazana v praktičnem delu. Predstavljena je celotna izvedba aktivnosti z vsemi podatki ter analizo in prikazom statistike trajnostne mobilnosti vseh prihodov v šolo, na osnovni šoli Lava v Celju. Na koncu je še prikazan rezultat z ugotovitvami o emisijah CO2 in prihrankom goriva v času izvajanja aktivnosti Prometne kače.
Ključne besede: promet, trajnostna mobilnost, mehki ukrepi, prometna kača, celostna prometna strategija mesta
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 651; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

14.
ANALIZA POSTOPKOV PRESOJE KAKOVOSTI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V MESTIH
Izidor Košak, 2016, diplomsko delo

Opis: Trajnostno mobilnost najdemo v mestih, kjer dajejo prednost javnemu potniškemu prometu, kolesarjenju ter hoji namesto avtomobilom. Da bi si mesta pri vpeljevanju trajnostne mobilnosti pomagala, obstajajo različna orodja namenjena le-temu. Primera teh orodij sta orodji Advance in Quest, katerih rezultat je certifikat trajnostne mobilnosti, ki ga prejme mesto. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ključne dejavnike, torej samoocenjevalne vprašalnike, ki imajo zelo velik pomen pri izvajanju teh orodij. Brez vprašalnikov ta orodja sploh ne delujejo, saj z njimi pridobimo vse potrebne informacije za izvajanje celotnega procesa.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, celostna prometna strategija, vprašalniki
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 425; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

15.
Predlog načrtovanja nove kolesarske povezave v sklopu razvoja trajnostne mobilnosti
Vasja Očko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko trajnostne mobilnosti ter kolesarjenja kot eno izmed metod doseganja ciljev le-te. S konkretnimi primeri so predstavljeni pomen, metodologija in funkcionalnost trajnostne mobilnosti tako na mednarodnem območju kot na območju Republike Slovenije. Prikazani so kriteriji delitve in tehnični elementi posameznih oblik kolesarskih površin. Na podlagi obravnavane teorije je izvedena analiza obstoječega stanja medsebojne povezanosti lokalne skupnosti ter povezave z javnim potniškim prometom na območju Orehove vasi in Hotinje vasi. Zaradi izboljšanja varnosti in povečanja števila uporabnikov železniškega prometa je izdelan predlog nove prometne ureditve. Poudarek je na načrtovanju kolesarske povezave, kjer so sistematično obravnavane vse njene bistvene karakteristike s pripadajočo signalizacijo in opremo. Osrednji del vsebine predstavljajo analitično in grafično prikazane rešitve za stezo za pešce in kolesarje. V zaključku je dodatno obdelano križišče Račke ceste, Hotinjske ceste in železniškega prehoda, za katerega je izdelan predlog ureditve krožnega križišča.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, kolesarska povezava, steza za pešče in kolesarje, krožno križišče
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

16.
Trajnostna mobilnost – študija primera študentov in zaposlenih UM Fakultete za organizacijske vede
Dejan Kic, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Trajnostna mobilnost je mobilnost, kjer je glavni cilj zadovoljevanje človekovih potreb po mobilnosti na okolju prijazen način. Osebno vozilo zamenjuje hoja, kolesarjenje ali javni prevoz. Z namenom preveriti stanje glede trenutnih mobilnostnih navad in pripravljenost na spremembe mobilnostnih navad v prihodnosti anketirancev na Univerzi Maribor, Fakulteti za organizacijske vede (UM FOV) v Kranju, smo izvedli anketo med študenti in zaposlenimi. Anketo, ki je bila v elektronski in pisni obliki, smo zasnovali v tri sklope. Prvi sklop vprašanj nam je podal osnovne podatke o anketirancih. Z drugim sklopom vprašanj smo pridobili podatke o trenutnih mobilnostnih navadah anketirancev in podatke za izračun ogljičnega odtisa (povzročenega z osebnim vozilom) gospodinjstev anketirancev. S tretjim sklopom vprašanj pa smo pridobili podatke o pripravljenosti anketirancev na spremembe mobilnostnih navad v prihodnosti. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne statistike, izračunali smo ogljični odtis in s pomočjo X2 testa testirali povezanost spremenljivk (spol, starost, izobrazba, okolje in status) s trenutnimi mobilnostnimi navadami in pripravljenostjo na spremembe v prihodnosti. Ugotovili smo, da imajo trenutne mobilnostne navade slab vpliv na okolje, kar smo potrdili z izračunanim ogljičnim odtisom anketiranih gospodinjstev. Poleg tega smo ugotovili, da je, kljub pripravljenosti anketirancev na spremembe mobilnostnih navad v prihodnosti, ozaveščenost o pomenu trajnostne mobilnosti premajhna. Če želimo našim zanamcem zapustiti okolje, ki bo še primerno za normalno življenje, se moramo usmeriti v trajnostno mobilnost in se o njej ozavestiti.
Ključne besede: varovanje okolja, trajnostna mobilnost, navade, ogljični odtis
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 563; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

17.
Potencial razvoja trajnostne mobilnosti v občini Hajdina
Karin Sagadin, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Evropska unija zaostruje direktive in priporočila z rastjo potrebe po mobilnosti in rastjo motoriziranega prometa na cestah ter uvaja ukrepe na področju trajnostne mobilnosti in na področju vpliva prevoznih sredstev na okolje. Kar nas je pripeljalo do raziskovanja možnosti za vpeljavo trajnostnih načinov prevoza v izbrani občini. V diplomski nalogi smo se pomočjo spletne literature o trajnostni mobilnosti seznanili s konceptom trajnostne mobilnosti, nato smo opisali stanje prometnega sistema Občine Hajdina in s pomočjo primerov dobre prakse izdelali načrt za vpeljavo sistemov skupne rabe. Z analizo opravljene ankete smo ugotovili, da občani zelo pogosto uporabljajo lasten prevoz z osebnimi avtomobili za izpolnjevanje svojih potreb po mobilnosti in imajo skeptični pogled na vpeljavo sistemov skupne rabe v Občini Hajdina. Rezultati ankete pa so prav tako pokazali, da imajo sistemi skupne rabe majhen potencial na izbranem območju.
Ključne besede: prometni sistem, trajnostna mobilnost, skupna raba prevoznih sredstev, potencial, direktive EU
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 303; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

18.
Trajnostna mobilnost v občini polzela
Laura Skornšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Veliko mest se sooča z negativnimi vplivi, ki jih povzroča cestni promet. Prebivalci mest se srečujejo z negativnimi stranskimi učinki: nesreče, prometni zastoji, povečan hrup, prevelika koncentracija izpušnih plinov. Zato slovenska in evropska mesta v današnjem času dajejo velik poudarek pojmu trajnostna mobilnost. Cilj trajnostne mobilnosti je spodbujati ljudi k uporabi bolj trajnostnih načinov prevoza (javni potniški promet, kolo, hoja), zmanjšati onesnaženost okolja ter izboljšati zdravje ljudi. V magistrskem delu predstavljamo trajnostno mobilnost v občini Polzela. Ker je pojem trajnostna mobilnost zelo širok, smo se v magistrskem delu v raziskovalnem delu osredotočili na javni potniški promet. V raziskovalnem delu se nismo osredotočili na celotno območje občine Polzela, ampak smo se usmerili na naselja, ki spadajo pod občino Polzela: Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe. Znotraj raziskovalnega dela smo anketirali prebivalce naselij Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe o njihovi mobilnosti do centra Polzele. Na podlagi tega smo predlagali rešitev, ki bi izboljšala mobilnost prebivalcev naselij Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe do centra Polzele.
Ključne besede: občina Polzela, javni potniški promet, anketiranje, trajnostna mobilnost
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 360; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

19.
Evropski teden mobilnosti 2017 v žalcu
Darko Đekić, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Evropski teden mobilnosti 2017 v Žalcu Zadovoljevanje potreb vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjševanje prometa predstavljata osnovne težave trajnostne mobilnosti v današnjem času. S povečevanjem prometa se posledično onesnažuje okolje, proizvajajo emisije toplogrednih plinov in povečuje poraba energije. Zato je kampanja izvajanja Evropskega tedna mobilnosti s celotnega sveta dokazala, da je mogoče zmanjšati prometne površine namenjene avtomobilom, ne da bi s tem povečali gostoto prometa na bližnjih ulicah. S cilji in namenom Evropskega tedna mobilnosti bomo v magistrski nalogi pobližje predstavili njegov osnovni namen, komu je namenjen in način, kako se izvaja. Podrobno bomo predstavili tudi letošnjo temo in se ji skozi nalogo poskušali čim bolj približati. S tem namenom bomo tudi nadaljevali in na osnovi primerov dobre prakse predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo skozi Evropski teden mobilnosti. Glede na aktivnosti iz študije primerov bomo izvedli načrt izvajanja Evropskega tedna mobilnosti za izbrano mesto. Podali bomo tudi predloge, na osnovi katerih bodo v obravnavani občini načrtovali izvedbo aktivnosti. Predloge bomo podali na dveh nivojih in jih v diskusiji podrobno pokomentirali.
Ključne besede: Evropski teden mobilnosti, trajnostna mobilnost, Žalec 2017, študija primera, aktivnosti evropskega tedna mobilnost
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 437; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

20.
Hoja: mobilnost, ki zagotavlja trajnostnost
Darka Jezeršek, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava najstarejšo in najenostavnejšo obliko prostorske mobilnosti, hojo. Vsako potovanje se začne in konča s hojo. V preteklosti je hoja predstavljala glavni način prometa, nato je z razmahom motorizacije njen pomen začel slabeti. Danes predstavlja način transporta, ki z ničelno emisijo in kot najmanjši porabnik prostora uspešno zagotovlja trajnostno mobilnost, hkrati pa kot oblika telesne aktivnosti pozitivno vpliva na ljudi. V prvem delu prispevka so podana teoretična izhodišča o pomenu hoje skozi zgodovino, mobilnosti in konceptu trajnosti. Analizirani so evropski ukrepi in iniciative za zagotavljanje večje mobilnosti pešcev. Sledi pregled študij, ki temeljijo na konceptu trajnostnega razvoja ter se osredotočajo na povezavo med urbano obliko in hojo. Koncept trajnosti je namreč pripeljal do vprašanja kako povečati kakovost mestnega okolja z zmanjšanjem odvisnosti od avtomobilov in vpeljevanjem nemotoriziranih oblik mobilnosti. Zadnji del prispevka je namenjen primerom dobrih praks urejanja mobilnosti pešcev v evropskih mestih.
Ključne besede: hoja, koncept trajnosti, trajnostna mobilnost, urbana oblika
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (106,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici