| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerja med dejavnostjo kontrolinga, tržno vrednostjo in uspešnostjo poslovanja velikih slovenskih podjetij
Uroš Resnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Po vedno večjih zahtevah trga o celovitem usmerjanju in upravljanju podjetij se je kontroling razvil v proces, ki ga poznamo danes. Dejavnost kontrolinga je kompleksna panoga, ki se od pristopa (anglo-ameriški in nemški) do organiziranosti poslovnega subjekta razlikuje. Na organiziranost dejavnosti kontrolinga vpliva velikost podjetja, okolje, razvejanost in kompleksnost organizacije. Geografski in zgodovinski faktorji imajo ključni vpliv na razumevanje kontrolinga v podjetjih. Pojmovanje službe, ki izvaja dejavnosti kontrolinga, ni enotno. Neodvisno od imenovanja službe je enotna težnja dejavnosti kontrolinga k informacijski podpori, usmerjanju in uravnavanju poslovanja podjetja. Cilj poslovanja vsakega podjetja je povečati uspešnost v poslovanju in s tem posredno maksimirati tržne vrednosti. Namen magistrske naloge je preučiti razmerja med dejavnostjo kontrolinga, uspešnostjo poslovanja in tržno vrednostjo podjetja na vzorcu slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi.
Ključne besede: kontroling, dejavnost kontrolinga, uspešnost poslovanja, vrednost podjetja, tržna kapitalizacija, upravljanje, informiranje, analiziranje, planiranje
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 385; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
DILEME VREDNOTENJA ZASEBNEGA PODJETJA Z UPORABO METODE DISKONTIRANEGA DENARNEGA TOKA
Goran Nagelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Vrednotenje je postopek ocenjevanja vrednosti podjetja in njegovih sredstev. Z metodo diskontiranih denarnih tokov vrednost sredstev ocenimo kot sedanjo vrednost prostih denarnih tokov, diskontiranih s tehtanim povprečnim stroškom kapitala, kjer je denarni tok na razpolago vsem investitorjem, običajno lastnikom kapitala in dolga. Za oceno stroškov kapitala uporabimo model CAPM, kjer kot glavni parametri nastopajo netvegana stopnja donosa, faktor beta kot mera sistematičnega tveganja in tržna premija za tveganje. Model CAPM je bil razvit na podlagi predpostavk o popolnem kapitalskem trgu, kjer obstajajo popolne informacije. Potreba po določanju ocene vrednosti se običajno pojavi v primeru prodaje podjetja, njegovega prevzema ali v primeru prve izdaje delnic. Za zasebna podjetja ne moremo opazovati vrednosti cene delnice na trgu kapitala in na podlagi tega sklepati o vrednosti podjetja, zato smo pri vrednotenju omejeni in prilagodimo pristop ter metode. Za zasebno podjetje je značilna omejena razpoložljivost javno dostopnih informacij, nižja stopnja računovodskega nadzora in večja možnost prepletanja poslovanja z zasebnimi stroški lastnikov. Skupno oceno vrednosti nato prilagodimo s pribitki in odbitki glede na značilnosti podjetja in namen ocenjevanja vrednosti. V primeru, ko zasebno podjetje vrednotimo z metodo diskontiranih denarnih tokov, se soočamo s pomanjkljivimi zgodovinskimi podatki, težko poiščemo primerljiva javna podjetja in se težko opremo na ocene drugih ocenjevalcev vrednosti, saj običajno ne obstajajo. V magistrskem delu smo prikazali različne metode izračuna parametrov modela CAPM s poudarkom na beti. Za zasebno podjetje smo izračunali zgodovinske, fundamentalne in primerljive bete in z izračunom vrednosti podjetja ter analizo občutljivosti pokazali vpliv spremembe bete in ostalih parametrov modela CAPM na izračunano vrednost podjetja. Povzeli smo tudi značilnosti netvegane stopnje donosa in primerjali korelacijo nemških in ameriških 10-letnih državnih obveznic, da bi preverili pravilnost uporabe razpoložljivih podatkov z ameriškega trga za vrednotenje slovenskih podjetij. Ugotovili smo srednje visoko povezanost, zato smo podatke uporabili, vendar ocenjujemo, da bi bile smiselne dodatne empirične raziskave ter zbiranje transakcij z zasebnimi podjetji na evropskem trgu. Pri skupni oceni vrednosti podjetja smo izračunali tudi končno vrednost podjetja. Za izračun končne vrednosti podjetja je potrebno glede pričakovanih gibanj stopenj rasti do dosežene stabilne stopnje rasti prilagoditi tudi model izračuna. Pri izračunu končne vrednosti moramo biti pozorni tudi na pravilno upoštevanje višine tehtanega povprečnega stroška kapitala, na katerega vpliva ciljno razmerje finančnega vzvoda.
Ključne besede: Vrednotenje, zasebno podjetje, diskontiran denarni tok, beta, tržna premija za tveganje, končna vrednost
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1357; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

3.
PRIMERJALNO VREDNOTENJE STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN NA OSNOVI MEDNARODNIH STANDARDOV OCENJEVANJA VREDNOSTI
Dean Medved, 2016, magistrsko delo

Opis: Vrednost nepremičnin oz. nepremičninskih pravic je predmet tega magistrskega dela. Vrednost nepremičnine je samo abstrakten pojem, dokler ne določimo namena katero vrednost iščemo. Največ govorimo o tržni vrednosti, ki jo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013) opredeljujejo kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri čemer sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile. Tržno vrednost nepremičnin iščejo in ugotavljajo izvedenci, ki se pri izračunavanju uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, ki določajo parametre in smernice izračunavanja. V tej nalogi bomo prvem delu naloge predstavili teoretična izhodišča ocenjevanja vrednosti nepremičnin na osnovi MSOV, ter tudi izhodišča množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin v Sloveniji, na osnovi katerega je bila vsem nepremičninam v Sloveniji določena posplošena vrednost nepremičnin. Čeprav je bilo množično vrednotenje izvedeno predvsem zaradi obdavčitve nepremičnin, so se vrednosti začele uporabljati tudi na drugih področjih in bankah, ki upoštevajo vrednosti pri podeljevanju hipotekarnih kreditov, pod predpostavko, da odražajo tržno vrednost nepremičnin. V drugem delu naloge bomo preverili postavljene hipoteze in izvedli naredili 2 izračuna tržne vrednosti po standardih MSOV, ter vrednosti primerjali z vrednostmi iz množičnega vrednotenja. Poiskali bomo odstopanja in ugotovili razloge za razlike v vrednostih, ki bodo pokazali, da množično vrednotenje ne more nadomestiti posamičnega ocenjevanja nepremičnin in rezultatov le tega.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninske pravice, vrednost, ocenjevanje tržne vrednosti, množično vrednotenje, posplošena tržna vrednost, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, nabavnovrednostni način.
Objavljeno: 02.08.2016; Ogledov: 1303; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1019,29 KB)

4.
UPRAVLJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE S POUDARKOM NA VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
Boris Munišič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sedanja zakonska ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih občutijo tako davkoplačevalci, kot tudi izvajalci upravljalsko administrativnih funkcij. Nepremično premoženje fizičnih oseb je v Sloveniji trenutno obdavčeno z dvema dajatvama, tako z davkom od premoženja in z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja vodi v neenako obravnavo davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, hkrati pa zaradi možnosti dvojne obremenitve fizičnih oseb in oprostitve dajatev za pravne osebe, izredno povečanega administrativnega dela na tem področju. Obravnavana sistema obdavčenja nepremičnega premoženja sta zastarela in zato potrebna temeljite prenove, v smislu številnih sodobnih zakonskih rešitev, ki jih uporabljajo v razvitih državah sveta. Irski sistem davka na rezidenčne nepremičnine je primer sodobno zasnovanega davčnega sistema davka na nepremično premoženje. Na osnovi analiz magistrskega dela lahko zaključimo, da je obstoječi sistem dajatev na nepremičnine neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim lastniškim razmerjem. Vzroke analiziranega stanja obstoječega sistema lahko razčlenimo na glavne skupine, iz katerih izhaja: - različno obravnavanje davčnih zavezancev, - neenotne metode določanja davčne osnove, - izračuni ocenjene vrednosti nepremičnin so administrativne narave, - preveliko število izjem in olajšav, - dve vrsti dajatev, ki jih uvrščamo med nepremičninske dajatve. Zakonodajna ureditev področja obdavčenja nepremičnega premoženja v Sloveniji z davkom od premoženja določa številne oprostitve in olajšave, kar posledično pomeni, da davek od premoženja plačuje razmeroma majhen delež Slovencev. Takšne zakonodajne opredelitve že v osnovi izgrajujejo model nesistemskega obdavčenja nepremičnin, torej nepravičen in netransparenten model. Pri takšni obravnavi davčnih zavezancev in glede na veliko vidnost premoženjskega davka, je še posebej pomembna natančna določitev postopkov za določanje davčne osnove za odmero dajatev, kar je predmet raziskave tega magistrskega dela. S tem smo natančno opredelili obravnavano problematiko področja analize, saj je določanje ocenjene vrednosti po mnenju mnogih priznanih strokovnjakov najtežje opravilo v sistemu izvajanja davka na nepremično premoženje.
Ključne besede: davek na nepremičnine, premoženjski davki, tržna vrednost, upravljanje davka, stanovanjske nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, IAAO, evidentiranje nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, Slovenija, Irska, množično vrednotenje nepremičnin, individualno vrednotenje nepremičnin, tržni model vrednotenja nepremičnin
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Možnosti za uporabo posplošene tržne vrednosti nepremičnin
Igor Pšunder, Polona Tominc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki jo je Geodetska uprava Republike Slovenije leta 2010 izračunala za vse nepremičnine v Sloveniji in jo posredovala lastnikom, je v javnosti sprožila veliko polemik. Lastniki so popravili ali spremenili kar 1.153.909 podatkov, nezaupanje pa se je stopnjevalo tudi zaradi odziva medijev, ki so bili večinoma zelo kritični do posplošene tržne vrednosti. Po preteku obdobja, ko je bilo mogoče vnašati popravke in spremembe, se je utrdil vtis, da podatki o posplošeni tržni vrednosti izražajo zadovoljivo natančno oceno vrednosti nepremičnin. Posplošeno tržno vrednost so kot referenčni podatek o vrednosti nepremičnin za potrebe zavarovanega posojanja začele pri nepremičninah manjše vrednosti uporabljati celo banke. V strokovni javnosti se kljub temu porajajo pomisleki o primernosti uporabe posplošene tržne vrednosti za druge namene kot obdavčenje, saj pri tej vrednosti niso upoštevane specifične lastnosti nepremičnin (na primer razgled), poleg tega so podatki o posplošeni tržni vrednosti posredovani z zamikom in so lahko v spremenljivih tržnih razmerah nele zastareli, temveč celo zavajajoči. V prispevku je obravnavano dojemanje posplošene tržne vrednosti. Temelji na raziskavi, izvedeni med strokovnjaki inširšo javnostjo v Sloveniji. Kot kažejo rezultati, obe javnosti relativno dobro sprejemata posplošeno tržno vrednost, in v povprečju skoraj 60 % strokovne in širše javnosti meni, da bi lahko bila uporabna tudi za druge namene, ne le za obdavčenje.
Ključne besede: nepremičnine, vrednotenje, tržna vrednost, uporaba, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 766; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

6.
PRAVNA UREDITEV REGISTRA NEPREMIČNIN
Nataša Tomažin, 2015, diplomsko delo

Opis: Register nepremičnin je javna večnamenska evidenca o nepremičninah, katere namen je zagotavljati podatke, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Register vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. V njem je mogoče najti najrazličnejše podatke o dejanskem stanju nepremičnin, kot so na primer lega, leto izgradnje, namenska raba zemljišča, leto obnove strehe ali fasade, način ogrevanja stavbe, boniteta zemljišča in podobno. Eden pomembnejših podatkov je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ki bo davčna osnova prihodnjega davka na nepremičnine, uporablja pa se tudi za druge namene določene z zakonom. Register se ažurira s prevzemanjem podatkov iz drugih uradnih evidenc, s posredovanjem vprašalnika lastnikov nepremičnin ter s tehnikami in metodami inventarizacije prostora, ki jih izvaja geodetska uprava.
Ključne besede: register nepremičnin, Zakon o evidentiranju nepremičnin, Zakon o množičnem vrednotenju, posplošena tržna vrednost, vzdrževanje podatkov
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 1092; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (735,26 KB)

7.
MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN V SLOVENIJI
Mitja Čeh, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovenija je po vzoru nekaterih drugih evropskih držav uvedla sistematizirano obdelavo podatkov o vrednosti nepremičnin. Za vsako nepremičnino je bila ocenjena posplošena tržna vrednost, ki je na podlagi množičnih podatkov izračunana aproksimacija tržne vrednosti nepremičnin. Diplomsko delo obravnava množično vrednotenje nepremičnin, s posebno pozornostjo na generalnem vrednotenju nepremičnin, katerega glavni rezultat so modeli vrednotenja nepremičnin za posamezne vrste nepremičnin. V prvem delu so predstavljene značilnosti sistema množičnega vrednotenja nepremičnin, s poudarkom na postopku oblikovanja modelov vrednotenja nepremičnin. V drugem delu diplomskega dela podajamo rezultate raziskave katere namen je bil ugotoviti percepcijo posplošene tržne vrednosti iz sistema množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin, med udeleženci nepremičninskega trga. Pri tem nas je zanimalo tudi, kakšen vpliv na trg, udeleženci nepremičninskega trga pripisujejo posplošeni tržni vrednosti ter do kakšne mere lahko posplošena tržna vrednost nadomesti individualno ocenjevanje vrednosti nepremičnin.
Ključne besede: Ocenjevanje vrednosti nepremičnin, množično vrednotenje nepremičnin, generalno vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja nepremičnin, posplošena tržna vrednost, percepcija vrednosti, trg nepremičnin
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1809; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici