1. Prenos človeške obrazne topologije na izmišljen 3D animiran lik ter prikaz čustev z obrazno mimiko v računalniškem okolju BlenderVeronika Zidar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali anatomijo človeškega obraza, šest glavnih čustev ter njihov prikaz z mimiko obraza. Razložili smo kodirni sistem obrazne aktivnosti (FACS) in njegov kod aplicirali na šest osnovnih čustev ter primere dobrih praks v filmski industriji. Ustvarili smo 3D model izmišljenega lika v računalniškem okolju Blender ter teoretično znanje prenesli na topologijo, pripisovanje okostja ter animacijo modela, s katerimi smo prikazali šest človeških čustev. Svojo uspešnost smo preverili s spletno anketo, katere rezultate smo v svojem delu tudi predstavili in opisali ugotovitve, pridobljene na podlagi opravljene ankete. Ključne besede: Računalniška animacija, obrazna mimika, topologija obraza Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 19 Celotno besedilo (8,95 MB) |
2. Koherenčna resonanca v dvoplastnih mrežah ekscitatornih in inhibitornih nevronovDavid Ristič, 2021, magistrsko delo Opis: Sinhrono delovanje nevronov je ključnega pomena za mnoge možganske procese in se preučuje tudi v povezavi z nevrološkimi boleznimi. Eden izmed pojavov, ki se v kontekstu sinhronizacije pogosto proučuje, je koherenčna resonanca. Za ta nelinearen pojav je značilno, da dodan šum privede do izboljšane urejenosti impulzov v nevronih. V magistrski nalogi preučujemo pojav koherenčne resonance v populaciji ekscitatornih in inhibitornih nevronov. Za opis dinamike posameznega nevrona uporabimo modificirano Fitz-Hugh Nagumo enačbo z dodatnimi sklopitvenimi členi. Formalno naš model kolektivne nevronske dinamike temelji na konceptu dvoplastne mreže, kjer eno plast predstavljajo inhibitorni nevroni, drugo ekscitatorni, povezave med plastema pa simulirajo heterologne interakcije med njimi. Pare nevronov med seboj povežemo z dvema vrstama mrež. Nevrone istega tipa povežemo znotraj plasti z neusmerjenimi povezavami po načelu modela naključne geometrične mreže, medtem ko nevrone različnih tipov povezujemo z usmerjenimi povezavami, in sicer po načelu prostorsko vpetega modela mreže, ki temelji na pripisanih pomembnostih vozlov. Urejenost simulirane nevronske aktivnosti merimo z avtokorelacijsko funkcijo in korelacijskim časom. S tem modelom raziščemo območja parametrov, pri katerih se v sistemu manifestira koherenčna resonanca in raziščemo, kako različne kombinacije parametrov vplivajo na njeno stabilnost in naravo. Osredinimo se na parametre mreže medplastnih povezav med inhibitornimi in ekscitatornimi nevroni, na deleža inhibitornih nevronov in ekscitatornih aksonov v medplastni mreži ter na vlogo jakosti povezav med ekscitatornimi in inhibitornimi nevroni. Izkaže se, da pri večini parametrov obstajajo mejne vrednosti, ki omejujejo stabilno območje s koherenčno resonanco. Pokažemo, da lahko koherenco sistema povečamo z večjim dušenjem ekscitatorne plasti. To lahko dosežemo z večjim deležem inhibitornih nevronov, večjim deležem inhibitornih aksonov med plastema ali z večjo jakostjo sklopitve inhibitornih aksonov. Prav tako ugotovimo, da za največjo regularnost kolektivnega odziva nevronske mreže obstaja optimalna konfiguracija mreže, ki preferira povezave med bližnjimi nevroni s pravo mero daljnosežnih povezav. Tipično so optimalni parametri mreže blizu mejnih vrednosti parametrov, pri katerih je sistem še stabilen. Ključne besede: ekscitatorni nevroni, inhibitorni nevroni, dvoplastna mreža, topologija, koherenčna resonanca, karakteristični korelacijski čas Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 94 Celotno besedilo (4,21 MB) |
3. Izboljšanje trdnosti in dobe trajanja optimiranih konstrukcijskih delov : magistrsko deloMiha Škrinjar, 2019, magistrsko delo Opis: V delu smo prikazali način priprave MKE modela za optimizacijo topologije, kamor spada določanje ustreznih robnih pogojev in izdelava mrež končnih elementov. Na štirih različnih velikostih mrež se izvedejo tri vrste optimizacije. Najprej smo modele optimirali topološko, nato oblikovno, na koncu pa še glede na spremenjen faktor nateg/tlak (TCR). Po izvedenih optimizacijah smo prikazali in primerjali rezultate glede izboljšanja trdnosti in posledično življenjske dobe optimiranega dela pri različnih tipih optimizacije. Na različnih lokalnih delih modela smo prikazali izboljšave, ki smo jih pridobili z oblikovno optimizacijo in optimizacijo s spremenjenim faktorjem TCR, s ciljem zmanjšanja koncentracij napetosti na kritičnih mestih in uniformne razporeditve napetosti po površinah. Ključne besede: Konstrukcije, projektiranje, optimizacija, topologija, življenjska doba. Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1173; Prenosov: 111 Celotno besedilo (13,84 MB) |
4. Regulacija resonančnega pretvornikaJure Domajnko, 2018, magistrsko delo Opis: V sklopu tega magistrskega dela se analizira resonančni pretvornik za pretvarjanje enosmerne električne napetosti v izmenično napetost. Uporabljena je topologija, ki je v literaturi ni mogoče pogosto zaslediti. Zgrajena je namreč iz zaporednega in vzporednega resonatorja. Topologija pretvornika omogoča izklapljanje tranzistorja pri ničelnem toku. Predstavljen je model pretvornika in njegova prenosna funkcija, na podlagi katere je bil načrtan regulator. Rezultati analize so bili preverjeni s simulacijsko shemo. Na koncu so podana pravila za izdelavo realnega pretvornika manjših moči, na katerem se lahko kasneje preveri izpeljan in analiziran model. Ključne besede: resonančni pretvornik, ZCS, regulacija, DC-AC pretvornik, zaporedno-vzporedna topologija Objavljeno v DKUM: 31.08.2018; Ogledov: 1372; Prenosov: 171 Celotno besedilo (2,15 MB) |
5. |
6. |
7. Večkriterialno optimiranje avtomobilske konstrukcije z uporabo metode končnih elementovMatej Glavač, Zoran Ren, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Pri razvoju motornih vozil poskusamo z uporabo računalnisko podprtih numeričnih metod ze v zgodnji razvojni fazi, pred izdelavo prvega prototipa, zagotoviti zelene ciljne vrednosti dobe trajanja vozila, obnašanja vozila med trkom, zagotovitev udobja potnikov med voznjo itn. Te ciljne vrednosti pa so odvisne od mnogih vplivnih parametrov. Napetost, ki se pojavi na analiziranem delu, je le ena od ciljnih vrednosti, ki jih je treba upoštevati pri razvoju. Zaradi zapletenosti danasnjih numeričnih modelov se vse pogosteje uporabljajo samodejni postopki optimiranja konstrukcij vozil. Z uporabo parametričnih modelov MKE je mogoče ne samo ugotoviti, ampak tudi optimirati vplivne parametre, kakor so recimo debelina sten in konstrukcije površine avtomobilskega dna. V prispevku je prikazan postopek večkriterialnega optimiranja avtomobilskih sestavov, ki temelji na sistematični kombinaciji tržnih in netržnih računalniških programov za izvedbo inženirskih analiz avtomobilskih konstrukcij po metodi končnih elementov (MKE). Ti programi so povezani z namenskimi vmesniki, ki omogočajo samodejno povezavo med njimi. Samo optimiranje temelji na genetskih ali gradientnih algoritmih. Odprtost razvitega sistema omogoča ugotavljanje in optimizacijo parametrov, ki vplivajo na ciljne vrednosti in izhajajo iz navidezno ustaljenih in dinamičnih analiz MKE, analiz trkov itn. Prikazan je tudi postopek redukcije več, med seboj praktično neodvisnih ciljnih vrednosti, na enotno ciljno vrednost, ki je nato optimirana. Praktični zgled ponazarja uporabnost razvitega postopka. Ključne besede: večkriterialno optimiranje, metode končnih elementov, topologija, genetski algoritmi, gradientni algoritmi Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1763; Prenosov: 66 Povezava na celotno besedilo |
8. Inverse limits in the category of compact Hausdorff spaces and upper semicontinuous functionsIztok Banič, Tina Sovič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V članku obravnavamo inverzne limite v kategoriji ▫$mathcal{CHU}$▫ kompaktnih Hausdorffovih prostorov in navzgor polzveznih (u.s.c) preslikav. Vpeljemo pojem šibkih inverznih limit in pokažemo, da inverzne limite z navzgor polzveznimi veznimi preslikavami skupaj s projekcijami niso nujno inverzne limite v ▫$mathcal{CHU}$▫, so pa vedno šibke inverzne limite v tej kategoriji. Med drugim gre za realizacijo kategorijalnega pristopa k reševanju problema, ki ga je zastavil W. T. Ingram. Ključne besede: topologija, kategorije, navzgor polzvezne funkcije, inverzne limite, posplošene inverzne limite, šibke inverzne limite, topology, upper semi-continuous functions, inverse limits, generalized inverse limits, weak inverse limits Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 27193; Prenosov: 98 Povezava na celotno besedilo |
9. Inverse limits with generalized Markov interval functionsIztok Banič, Tjaša Lunder, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V [S. Holte, Inverse limits of Markov interval maps, Topology Appl. 123, 2002,421-427] so bile predstavljene markovske preslikave in dokazano je bilo, da sta inverzni limiti z markovskimi veznimi funkcijami z enakim vzorcem homeomorfni. V tem članku predstavimo posplošene markovske preslikave, ki so posplošitev markovskih preslikav na večlične preslikave in pokažemo, da sta inverzni limiti s posplošenimi markovskimi veznimi preslikavami z enakim vzorcem homeomorfni. Ključne besede: topologija, inverzne limite, navzgor polzvezne funkcije, posplošene markovske preslikave, topology, inverse limits, upper semi-continuous functions, generalized Markov interval functions Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1445; Prenosov: 98 Povezava na celotno besedilo |
10. Inducing functions between inverse limits with upper semicontinuous bonding functionsIztok Banič, Matevž Črepnjak, Goran Erceg, Matej Merhar, Uroš Milutinović, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V članku predstavljamo kategorijo ▫$mathcal{CU}$▫, kjer so objekti kompaktni metrični prostori ▫$X$▫ morfizmi med njimi pa navzgor polzvezne preslikave iz ▫$X$▫ v ▫$2^Y$▫. Vpeljemo tudi kategorijo ▫$mathcal{ICU}$▫ inverznih zaporedij v ▫$mathcal{CU}$▫. Proučujemo inducirane funkcije med inverznimi limitami kompaktnih metričnih prostorov z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami. Podamo kriterije za njihov obstoj in dokažemo imajo pod določenimi pogoji surjektivne grafe. Pokažemo tudi da predpis, ki objektom iz ▫$mathcal{ICU}$▫ priredi njihove inverzne limite, ki so objekti v ▫$mathcal{CU}$▫, morfizmom pa priredi inducirane preslikave ni funktor iz ▫$mathcal{ICU}$▫ v ▫$mathcal{CU}$▫, (je pa temu zelo blizu). Na koncu podamo še uporabno aplikacijo dokazanih rezultatov. Ključne besede: topologija, inverzne limite, navzgor polzvezne funkcije, inducirane funkcije, inducirani morfizmi, topology, inverse limits, upper semi-continuous functions, induced functions, induced morphisms Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1128; Prenosov: 41 Povezava na celotno besedilo |