| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava zaporedne in simultane sinteze toplotno integriranih vodnih omrežij : magistrsko delo
Nikolina Cetin, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo primerjali dva pristopa pridobivanja toplotno integriranega vodnega omrežja. Prvi pristop je bil zaporedni pristop, katerega smo zasnovali s konstrukcijo vodnega omrežja v prvem koraku s pomočjo nelinearnega programiranja (NLP). Na podlagi pridobljenega vodnega omrežja smo sestavili niz različnih možnih toplotnih tokov, glede na možnosti mešanja tokov. Na podlagi pridobljenih tokov smo izvedli različne primere toplotne integracije s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja (MINLP) in modela Synheat ter primerjali njihove skupne letne stroške. Drugi pristop je bil simultani pristop, kjer smo hkrati optimirali celotno toplotno integrirano vodno omrežje s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja (MINLP). V obeh pristopih je bila namenska funkcija definirana kot minimiranje skupnih letnih stroškov toplotno integriranega vodnega omrežja. Pri zaporednem pristopu smo obravnavali štiri različne primere pridobivanja toplotnih tokov. Rešitev je bila toplotno integrirano vodno omrežje. Omrežje, ki je po optimizaciji doseglo najnižje skupne letne stroške (TAC) smo nato primerjali z rešitvijo simultanega omrežja. Pri primerjavi smo se osredotočili na postavitev omrežja, tokove, ki so določeni, količino izmenjane oz. oddane toplote, potrebne velikosti prenosnikov in grelcev ter investicijo in obratovalne stroške. Ugotovili smo, da simultani pristop zagotavlja nižje skupne letne stroške toplotno integriranega vodnega omrežja, saj omogoča optimalno razmerje cepitve tokov za zmanjšane površine prenosnikov, česar pri zaporednem pristopu ne moremo napovedati, saj obstaja neskončno mnogo možnosti za razmerje cepitve tokov.
Ključne besede: vodna omrežja, toplotna integracija, toplotno integrirana vodna omrežja, zaporedna sinteza, simultana sinteza, matematično programiranje
Objavljeno v DKUM: 03.04.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Možnosti za toplotno integracijo in izkoriščanje odpadne toplote pri procesih mešanja : magistrsko delo
Ana Jurgec, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje analizo procesa mešanja v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov za čiščenje. Tehnološki proces je sestavljen iz več korakov, vse od skladiščenja in kontrole prispelih surovin do pakiranja in kontrole končnih izdelkov ter njihove odpreme. Osrednji proces poteka v mešalnih posodah, kjer se preko kače v plašču vsebina v mešalcu greje oz. hladi. Pri mešanju lahko pride bodisi do sproščanja toplote in je potrebno hlajenje ali pa je za pripravo surovin potrebno dodatno gretje. V proizvodnem procesu podjetja skupno poteka proizvodnja po približno 220 recepturah, ki se izvajajo po določenem urniku. Glavni cilj magistrske naloge je bil za določeno obdobje oceniti, koliko energije je potrebno za gretje oz. hlajenje pri procesu mešanja. Iz ocene porabe energije za določeno obdobje se je izkazalo, da so potrebe po hlajenju veliko večje kot po gretju. Glede na specifiko obravnavanega šaržnega procesa se je vpeljava toplotne integracije procesa izkazala za manj možno. V nadaljevanju smo se zato osredotočili na iskanje možnosti za izkoriščanje odpadne toplote, ki jo odvede hladivo ter raziskali priložnosti za izboljšanje učinkovitosti hlajenja in posledično tudi zmanjšanja stroškov. Na podlagi pridobljenih podatkov, ocen energetskih bilanc ter z uporabo literature smo predlagali nekaj potencialnih rešitev in smernic za izboljšave procesa oz. nadaljnje korake optimizacije proizvodnje. Možnosti uvedbe novosti smo tudi preučili in ovrednotili njihovo uporabnost za proces. Pridobljeni podatki so za podjetje zelo koristni, saj so med analizo pridobili natančnejše podatke, ki dodatno koristijo pri poznavanju in razumevanju procesa.
Ključne besede: šaržni procesi, toplotna integracija, izkoriščanje odpadne toplote, hlajenje, gretje
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Analiza proizvodnega procesa za trajnostno proizvodnjo formalina : magistrsko delo
Jan Puhar, 2022, magistrsko delo

Opis: Formalin je pomembna kemikalija, ki se proizvaja v velikih količinah, njegova proizvodnja pa je energetsko zahteven proces. Zmanjšanje porabe energije procesa bi prispevalo tako k ekonomskim prihrankom kot tudi k zmanjšanim okoljskim vplivom in bi omogočilo bolj trajnostno proizvodnjo formalina kot vmesnega ali končnega produkta. Cilj magistrskega dela je izboljšanje trajnosti proizvodnega procesa formalina preko reformiranja metana z analizo energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika. Na simuliran proces je bila uvedena toplotna integracija, ki je bila izvedena s pomočjo uščipne metode in matematičnega programiranja, kjer smo uporabili pretovorjevalni optimizacijski model. Za izvedbo toplotne integracije smo uporabili sekvenčni pristopom, pri čemer smo najprej minimirali stroške pogonskih sredstev, nato smo minimirali število toplotnih prenosnikov ter nazadnje sintetizirali omrežje toplotnih prenosnikov. Za procesa pred in po toplotni integraciji smo izvedli ekonomsko analizo na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov, kjer smo uporabili faktorsko metodo. Izvedena je bila tudi analiza življenjskega cikla, s katero smo ocenili okoljske vplive procesa pred in po toplotni integraciji. Rezultati kažejo, da toplotna integracija procesa zmanjša porabo pogonskih sredstev za 39 %, kar posledično vodi do 11 % prihrankov v investicijskih stroških. Toplotna integracija izboljša proces tudi z okoljskega vidika, kjer so okoljski vplivi zmanjšani za 7 do 22 % v izbranih kategorijah vpliva. Študija v magistrskem delu služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave izboljšanja trajnosti proizvodnje formalina.
Ključne besede: Proizvodni proces formalina, toplotna integracija, zmanjšanje porabe energije, ekonomska analiza, okoljska analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
Pregled in ocena potenciala energetske integracije med različnimi industrijskimi podsektorji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anej Pevec, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo procesnih tokov železarske in jeklarske industrije, rafinerij, proizvodnje amonijaka in proizvodnje cementa ter apna, v Združenih državah Amerike. Ti predstavljajo podsektorje, ki imajo znatno porabo in višek primarnih virov energije. Cilj diplomskega dela je bil, da določimo kje prihaja do največjih energijskih izgub ter raziskava vpliva uvedbe toplotne integracije znotraj posameznega sektorja in tudi integracije med sektorjiali kombinaciji dveh. Najprej smo izvedli analizo zgodovinskih porab energij v posameznih sektorjih. S preučevanjem primarnih virov energije ter njihovih tokov doprinesemo k razumevanju sistema rabe energije ter nastajanja izgub po posameznih sektorjih. Potencial uvedbe toplotne integracije smo določili na podlagi najbolj pogosteje uporabljene tehnologijo znotraj posameznega podsektorja in njihovih procesnih tokov. Potencial toplotne integracije smo ocenili z uporabo tehnologije uščipa, ki smo ga izvedli ter rezultate grafično predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel in postavljenih izračunov za uščipno tehnologijo. Ugotovili smo, da z uvedbo toplotne integracije, v posameznih podsektorjih oziroma v povezavi dveh, pridemo do velikih prihrankov energije. Nadalje smo s pomočjo sestave energijskega miksa ocenili izpuste CO2eq v že omenjenih podsektorjih.
Ključne besede: industrijski sektorji, toplotna integracija, uščipna tehnologija, energijski sistem, CO2 emisije
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

5.
Ocena potenciala vodne, toplotne in energetske integracije bioplinskega procesa in drugih obratov
Jure Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali možnosti integracije energije in vode v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo perutninskega mesa. Vodno integracijo smo izvedli za različne obrate z uporabo uščipne metode. Energetsko integracijo smo izvedli za sistem hlajenja s simulacijo s programom Aspen Plus. Pri vodni integraciji virov in porabnikov vode, smo glede na podatke iz podjetja načrtovali sheme vodnih omrežij, kjer bi s ponovno uporabo vode zmanjšali porabo sveže vode, količino odpadne vode ter stroške sveže vode in čiščenja odpadne vode. Pri energetski integraciji smo predpostavili, da bi z zamenjavo hlajenja s kompresijskim ciklom s hlajenjem z absorpcijskim ciklom zmanjšali stroške hlajenja. Izvedli smo simulacijo kompresijskega in absorpcijskega cikla ter dodali toplotno črpalko, ki omogoča uporabo odpadne toplote. Simulacije smo izvedli z različnimi termodinamskimi modeli. Rezultat vodne integracije je pokazal, da lahko podjetje ob predlaganih spremembah prihrani svežo vodo in zmanjša stroške vode. Tudi rezultati simulacij so pokazali, da bi podjetje z implementacijo absorpcijskega hlajenja s toplotno črpalko zmanjšalo stroške hlajenja. Rezultati simulacij z različnimi termodinamskimi modeli so pokazali, da v našem primeru izbira modela nima velikega vpliva na rezultate.
Ključne besede: vodna integracija, uščipna metoda, absorpcijsko hlajenje, toplotna črpalka
Objavljeno v DKUM: 31.01.2019; Ogledov: 1370; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
SINTEZA FLEKSIBILNIH TOPLOTNO INTEGRIRANIH CELOTNIH OBMOČIJ PROCESOV
Klavdija Zirngast, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali in s supertrukturnim pristopom poiskali predloge za rekonstrukcijo omrežij toplotnih prenosnikov za posamezne obrate in več obratov oz. celotna območja ob upoštevanju spremenljivih obratovalnih pogojev. Za posamezne obrate in celotna območja smo z namenom znižanja porabe energije ob upoštevanju nedoločenih obratovalnih pogojev temperature, pretokov in sestav vhodnih surovin najprej s programom TransGen ugotavljali potencial za zmanjšanje energije. Nato smo s postopkom matematičnega programiranja s programom TransGen predlagali modifikacije za zmanjšano porabo energije v posameznih obratih in celotnih območjih. Z uporabo multiperiodnega modela smo za dane scenarije za modifikacije pridobili fleksibilne rešitve. Z metodo Monte Carlo smo za podatke ob spremenljivih obratovalnih pogojih procesov in celotnih območij procesov pridobili pričakovane in nominalne vrednosti spremenljivk in njihove frekvenčne in kumulativne porazdelitve. Na štirih primerih smo analizirali potencial zmanjšanja porabe pogonskih sredstev v odvisnosti od števila modifikacij in izračunali ekonomsko upravičenost. V vseh primerih smo ugotovili precejšen potencial za zmanjšanje energije: v prvem primeru 21 %, v drugem 17,4 %, v tretjem 75,9 % in v četrtem primeru 72,4 %. Poraba pogonskih sredstev se skoraj linearno zmanjšuje v odvisnosti od števila modifikacij, dobiček pa se s številom modifikacij povečuje. Doba vračanja je v vseh primerih manjša od enega leta: v prvem primeru znaša 2,4 mesece, v drugem 3 mesece, v tretjem 3,6 mesecev in v četrtem 7,8 mesecev.
Ključne besede: : matematično programiranje, TransGen, toplotna integracija, integracija celotnega območja, fleksibilnost, rekonstrukcija obratov
Objavljeno v DKUM: 19.11.2015; Ogledov: 1479; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

7.
SINTEZA MEŠANE PROZIVODNJE BIOGORIV
Rok Dretar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti morebitne prednosti hkratne toplotno integrirane proizvodnje biodizla in bioetanola. Preučevali smo proizvodnjo bioetanola z uplinjanjem koruzne slame in nadaljnjo fermentacijo sinteznega plina in pridelavo biodizla s homogeno bazično katalizo olja oljne repice brez predpriprave. Optimizacijo proizvodnje biodizla smo izvedli na podlagi vnaprej pripravljenih modelov s programskim paketom GAMS z manjšimi spremembami. Dobiček smo preučevali pri letni proizvodnji 20 000 ton in 40 000 ton biodizla pri različnih stopnjah toplotne integracije tako znotraj procesa kot tudi med procesoma. Proizvodnjo bioetanola smo optimizirali s programskim paketom MIPSYN pri 40 000 ton letno. Za analizo toplotne integracije smo uporabili program TransGen, s katerim smo preučili razlike v stroških pogonskih sredstev glede na stopnjo toplotne integracije s pesimistično oceno cen pogonskih sredstev. Končni rezultati so pokazali velike prihranke pri toplotno integriranih procesih v primerjavi s toplotno neintegriranimi procesi. V primeru procesa proizvodnje bioetanola je toplotna integracija znotraj samega procesa zmanjšala stroške pogonskih sredstev za 90 % in v primeru proizvodnje biodizla za 46 %. Toplotna integracija znotraj procesa je stroške še dodatno zmanjšala, vendar je bilo za preboj potrebno za doseganje dobičkonosnosti v proces vključiti cenejša pogonska sredstva. Rezultati so tudi pokazali, da je medprocesna toplotna integracija stroške pogonskih sredstev še dodatno zmanjšala, in sicer za majn kot 7 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 20 000 t/a, in za majn kot 8 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 40 000 t/a. Proizvodnja bioetanola je v obeh primerih potekala pri kapaciteti 40 000 t/a.
Ključne besede: biodizel, bioetanol, matematično programiranje, toplotna integracija
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1279; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
OPTIMIRANJE PROCESOV PROIZVODNJE BIOPLINA IZ ŽIVALSKIH IN DRUGIH ORGANSKIH ODPADKOV Z UPORABO RAČUNALNIŠKO PODPRTE PROCESNE TEHNIKE
Rozalija Drobež, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden glavnih okoljevarstvenih problemov živilskopredelovalne industrije je nenehno naraščajoča proizvodnja odpadkov različnega izvora. Proizvodnja bioplina iz organskih in živalskih odpadkov z anaerobno fermentacijo je primeren način za predelavo teh odpadkov. Predelava prinaša mnoge okoljske, ekonomske in družbene koristi. Po drugi strani procesna sistemska tehnika s svojimi vrhunskimi orodji, ki temeljijo na matematičnem programiranju oz. optimizaciji, omogoča generiranje optimalnih in dopustnih rešitev za doseganje višjega nivoja konkurenčnosti proizvodnih podjetij. V doktorski disertaciji obravnavamo uporabo algoritemskih metod procesne integracije v industrijskem merilu in sicer na primeru velikega živilskopredelovalnega podjetja za doseganje okoljsko sprejemljivih rešitev pri ravnanju in predelavi živalskih substratov in organskih odpadkov. Na osnovi iniciative živilskopredelovalne industrije smo za sintezo procesov proizvodnje bioplina razvili matematični model, ki omogoča selekcijo optimalnega procesa proizvodnje bioplina in sestave vhodnega substrata ter simultano optimizacijo snovnih tokov, investicijskih sredstev in obratovalnih stroškov procesa. Z matematičnim programiranjem smo postopoma najprej izvedli sintezo procesa za proizvodnjo bioplina, nato simultano sintezo s toplotno integracijo in nazadnje še sintezo procesa s simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov. Tako smo najprej razvili mešano celoštevilski nelinearni (MINLP) model za sintezo procesov proizvodnje bioplina. V primeru simultane toplotne integracije in sinteze procesa smo ga nadgradili z modelom za simultano toplotno integracijo (Duran in Grossmann, 1986), ki smo ga za potrebe industrijskega problema prilagodili za konstantne temperature in izotermno mešanje procesnih tokov. Model omogoča določitev optimalne procesne sheme in minimalne porabe pogonskih sredstev za množico alternativnih toplih in hladnih tokov procesa proizvodnje bioplina. Z omenjeno modifikacijo simultanega modela toplotne integracije in s konveksifikacijo konkavnih investicijskih členov v namenski funkciji z odsekovno linearizacijo smo razvili mešano celoštevilski linearni model (MILP), ki omogoča reševanje industrijskega problema do globalnih rešitev. Ker pri reševanju sinteznih problemov praviloma dobimo boljše rešitve, če obravnavamo snovne in energetske bilance ter investicijska sredstva in obratovalne stroške hkrati, smo se v končni fazi sinteze procesa odločili, da tudi omrežje toplotnih prenosnikov (OTP) pri proizvodnji bioplina sintetiziramo simultano s procesom. Tako smo celotni sintezni problem zapisali na osnovi dveh med seboj povezanih superstruktur v obliki mešano celoštevilskega nelinearnega problema. Pri tem smo predlagali novo superstrukturo procesnih tokov, kjer se lahko procesni tokovi ne-izotermno mešajo in kombinirajo. Predhodno razviti model MINLP za sintezo procesa proizvodnje bioplina smo nadgradili z večstopenjskim modelom za simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov (Yee in Grossmann, 1990), ki smo ga modificirali za potrebe simultanega pristopa in nove superstrukture procesnih tokov. Tako dodelan model omogoča simultano določitev optimalne procesne sheme z optimalnim omrežjem toplotnih prenosnikov pri optimalni sestavi in porabi vhodnih surovin, optimalnih obratovalnih stroških in investicijskih sredstvih.
Ključne besede: sinteza procesov, bioplin, anaerobna fermentacija, živalski odpadki, optimiranje, toplotna integracija, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, metoda odsekovne linearizacije, omrežje toplotnih prenosnikov, industrijska aplikacija
Objavljeno v DKUM: 23.02.2012; Ogledov: 3931; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

9.
PROIZVODNJA FORMALINA Z MANJŠO PORABO POGONSKIH SREDSTEV
Marko Bohanec, 2010, diplomsko delo

Opis: Za družbo Nafto Petrochem d.o.o, smo v diplomskem delu naredili raziskavo za proces proizvodnje formalina. Naša glavna naloga je bila učinkovitejša proizvodnja formalina, zato smo se usmerili v toplotno integracijo procesa. V delno integriranem procesu smo razpoložljivo toploto uporabili za segrevanje obstoječega srebrovega procesa in s tem zmanjšali porabo pogonskih sredstev, ter proizvodnjo nizkotlačne pare v oksidnem procesu. Simulacije smo izvajali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus, v katerem smo spreminjali parametre, da smo dobili rezultate, katere smo nato podrobno analizirali. Z metodo analize uščipa smo podrobno preučili vse pridobljene podatke in ugotovili, kateri od podatkov se najbolj približajo vrednosti 1 maksimalne možne toplotne integracije v procesu.
Ključne besede: toplotna integracija, pogonska sredstva, proizvodnja nizkotlačne pare, maksimalna možna toplotna integracija procesa.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2010; Ogledov: 2912; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Uporaba računalniško podprte procesne tehnike za integracijo industrijskih procesov
Hela Tokoš, 2009, doktorska disertacija

Opis: Procesna integracija je učinkovito orodje, ki omogoča podjetjem, da obstoječo proizvodnjo prilagodijo načelom trajnostnega razvoja, saj lahko z integracijo znižajo porabo sveže vode, toplote, električne energije in drugih virov ter zmanjšajo okoljske obremenitve. Orodja računalniško podprte procesne tehnike, ki temeljijo na matematičnem programiranju, omogočajo sistematično in simultano obravnavanje procesnih problemov. Uporaba v realnih industrijskih primerih pogosto zahteva različne modifikacije modelov, da bi jih prilagodili dejanskem stanju v proizvodnji in dobili uporabne rezultate za podjetje. V doktorski disertaciji smo se osredotočili na znižanje porabe treh najpomembnejših virov, tj. vode, toplote in električne energije, ter na kvantitativno oceno trajnostnih kazalcev. V primeru integracije vodnega sistema smo izhajali iz mešanega celoštevilskega nelinearnega problema (MINLP), ki sta ga razvila Kim in Smith (2004) za načrtovanje šaržnih vodnih sistemov. Njuno matematično formulacijo smo nadgradili za potrebe študijskega primera z možnostmi za: a) ponovno uporabo vode med kontinuirnimi in šaržnimi pocesi, b) namestitev zbiralnika za neizkoriščen odpadni koninuirni tok, ki se lahko ponovno uporabi v časovnih intervalih, ko kontinuirni proces ne obratuje in c) namestitev lokalnih čistilnih naprav na mestu nastajanja odpadne vode. Model omogoča izbiro med šaržnimi in kontinuirnimi čistilnimi napravami ter simultano določi časovni načrt obratovanja šaržnih čistilnih naprav glede na nespremenljiv časovni načrt proizvodnje. Za integracijo vodnih sistemov več obratov smo v doktorski disertaciji predlagali večnivojski pristop, ki temelji na uporabi razvitih modelov. Pristop smo preizkusili pri integraciji vodnih porabnikov proizvodnega in polnilnega sektorja na realnem industrijskem primeru pivovarne. V primeru toplotne integracije šaržnih procesov smo izhajali iz mešanega celoštevilskega linearnega problema (MILP), ki sta ga razvila Lee in Reklaitis (1995) za integracijo cikličnih šaržnih procesov. Privzeti model iz literature smo spremenili v treh korakih z namenom, da ga prilagodimo dejanskem stanju v proizvodnji: a) v časovni načrt smo poleg toplih in hladnih tokov vključili tudi procese brez temperaturnih sprememb, b) omogočili smo cepljenje tokov oz. večkratne stike in c) definirali ekonomsko namensko funkcijo namesto relativnega prihranka kot v osnovni formulaciji. Razširjeni problem MILP smo preizkusili na primeru varilnice v pivovarni. Poligeneracijski sistemi omogočajo hkratno pridobivanje električne in/ali mehanske energije ter toplote in hladu iz istega goriva. Za primer pivovarne smo razvili poenostavljen matematični model MILP za študijo možnosti različnih poligeneracijskih sistemov in izbor optimalnega. V superstrukturo smo vključili kogeneracijske in trigeneracijske sisteme s protitlačno parno turbino in kogeneracijski sistem s plinsko turbino. Podjetja nadzirajo svoj napredek k trajnostni proizvodnji in celotnemu poslovanju s spremljanjem okoljskih, družbenih in ekonomskih kazalcev ter sestavljenega kazalca trajnostnega razvoja. Zato smo poleg ekonomskih učinkov rezultatov procesne integracije analizirali tudi njihov vpliv na trajnostne indikatorje. V študijskem primeru obrata pivovarne bi s predlaganimi integracijskimi ukrepi znižali specifično porabo vode za 25 % in specifično porabo toplote za 3,2 %. Z namestitivijo kogeneracijskega sistema s protitlačno parno turbino bi znižali strošek nakupa električne energije za 42 % in emisijo CO2 za 45 %. Ekonomska upravičenost vseh projektov je pozitivna. Izboljšal bi se tudi indeks trajnostnega razvoja in sicer za 2 %.
Ključne besede: integracija vodnih sistemov, toplotna integracija, poligeneracija, šaržni procesi, kontinuirni procesi, retrofit, industrijska aplikacija
Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 4327; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 2.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici