| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Upravni spor v davčnih zadevah
Marjanca Faganel, 2016, magistrsko delo

Opis: Način odločanju v upravnem sporu in organizacijo sodišč v davčnih zadevah v R Sloveniji ureja Zakon o upravnem sporu (kratica ZUS-1). Zakonska ureditev upravnega spora ni v ničemer prilagojena odločanju o davčnih zadevah, razen glede pristojnosti sodišč, katerih zgodovinski razvoj je na ozemlju R Slovenije sintetično predstavljen. Ne upošteva namreč specifičnih načel, kot so strožja zakonitost ob prepovedani arbitrarnosti, poudarjen pomen materialne resnice ter vsebini zadev prilagojeni način njenega ugotavljanja, davčna tajnost in dolžnost zavezanca za dajanje podatkov s poudarkom, da so ti resnični. Prikazan je zgodovinski razvoj upravnosodnega odločanja v davčnih zadevah na ozemlju R Slovenije. Po sintetični opredeliti kategorije davščin analiziramo postopek odločanja v davčnih zadevah; najprej pred davčnimi organi in nato podrobno pred sodiščem v t.i. upravnem sporu. Naloga, izhajajoč iz predstavitve davčnih načel, analitično preverja usklajenost zakona o upravnem sporu v odločanju o davčnih zadevah z Ustavo R Slovenije in s pravom Evropske unije. V iskanju pobud za izboljšanje zakonske ureditve pa na osnovi odgovorov na posebni vprašalnik in na osnovi literature prikazuje sodno varstvo v nekaterih državah zlasti Evropske unije, ki so zaradi pravnega sistema relevantne za Slovenijo, ali pa vsebujejo rešitve dilem, ki bi se lahko vključile tudi v slovensko ureditev. Sklepni ugotovitvi o zgolj delni neprilagojenosti upravnega spora odločanju o davčnih zadevah sledi konkretni predlog, v čem bi bilo potrebno predpise dopolniti, morda tudi z nekaterimi rešitvami iz tujih ureditev.
Ključne besede: upravni spor, davčna zadeva, davčna načela, sodno varstvo, organizacija sodišč, tožba v upravnem spor, odločanje v davčnih zadevah, pravila postopka, materialna resnica, sodba sodišča, pravna sradstva, revizija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 798; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (787,68 KB)

32.
IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBO
Lucija Čas, 2016, magistrsko delo

Opis: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana. Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo. Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal. Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih. V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih.
Ključne besede: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 1993; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (663,40 KB)

33.
IZKLJUČITVENA TOŽBA
Tanja Tomšič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomskih delom podrobno predstavim izključitveno tožbo. Gre za relativno mlad pravni institut, ki ga je v naš pravni sistem uvedel Stvarnopravni zakonik. V 123. členu določi, da lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršitelja opomni, če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini, grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna. V kolikor kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Skozi delo podrobno opišem namen in bistvo instituta ter kateri predpisi ga določajo. Predstavim celoten postopek, ki je potreben, da se izključitvena tožba realizira s prodajo posameznega dela etažne lastnine kršitelja in njegovo izselitvijo. Za primerjavo opišem, kako je izključitvena tožba urejena v nekaterih drugih evropskih državah. S pomočjo sodne prakse in zakonodaje podam konkretne razloge, oziroma ugotovim, katere so tiste hujše kršitve, ki so razlog za vložitev tožbe. Tožba se realizira s prodajo posameznega dela etažne lastnine kršilca in njegovo izselitvijo, kar je velik poseg v lastninsko pravico, zato je izključitvena tožba pravno sredstvo, ki se ga uporabi le kot skrajni ukrep in ko druga pravna sredstva niso mogoča. V delu izključitveno tožbo primerjam z alternativnimi pravnimi možnosti, ki veljajo za milejši pravni ukrep in obenem dosežejo ponovno sožitje med prebivalci v večstanovanjskem bloku.
Ključne besede: izključitvena tožba, etažni lastniki, večstanovanjska stavba, opomin, hišni red, pogodba o medsebojnih razmerjih, upravljanje, sosedsko sožitje
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1910; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (905,96 KB)

34.
KONCEPT UČINKOVANJA LASTNINSKE PRAVICE V NOTRANJEM IN ZUNANJEM RAZMERJU
Jani Slapnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo skušam predstaviti na novo uveljavljeni koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, ki se kaže predvsem v drugačnem pogledu na pomen izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v povezavi z učinkovanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v določenih pravnih razmerjih. Koncept namreč temelji na stališču, da v določenih pravnih razmerjih lastninska pravica na nepremičnini preide na pridobitelja že pred samo vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, s čimer prihaja do neke vrste odmika od do sedaj splošno uveljavljenega načela, ki temelji na konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa. Na utemeljitvah novega koncepta v povezavi z novelirano ureditvijo izbrisne tožbe je v nalogi predstavljen tudi institut lastninske pravice v pričakovanju, ki ga materialna zakonodaja sicer ne ureja, je pa nastal kot posledica razvoja pravne teorije in z njo povezane sodne prakse. V diplomskem delu so uvodoma predstavljene temeljne značilnosti lastninske pravice, pogoji za njeno pridobitev vključno s pomenom vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ter v nadaljevanju skozi sodno prakso predstavljen koncept razvoja prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju. Ker gre v osnovi za nov pogled na pomen učinkovanja lastninske pravice v določenih pravnih razmerjih, je namen diplomske naloge takšna razmerja osvetliti ter znotraj njih upoštevajoč nova spoznanja teorije in prakse, predstaviti možnosti glede pravne zaščite predvsem s stališča pridobitelja lastninske pravice. Razmišljanja o učinkih, ki jih ima izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo v določenih pravnih razmerjih skušam na koncu diplomskega dela prenesti tudi v reševanje kolizije dveh stvarnih pravic na nepremičnini.
Ključne besede: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lastninska pravica v pričakovanju, koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, izbrisna tožba
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 815; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (415,47 KB)

35.
Razvrščanje (rangiranje) pravic na nepremičninah - pravna analiza prednostnega načela v stvarnem pravu
Mateja Smrtnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da v primeru obstoja več istovrstnih ali različnih knjižnih pravic na nepremičnini prihaja do konkurence med njimi. Od vsebine posamezne pravice oziroma vrste materialnopravnih upravičenj vključenih v posamezni pravici pa je odvisno njihovo medsebojno učinkovanje. Pri čemer izhajam iz stališča, da v slovenskem pravnem redu v odnosu med več pravicami na nepremični velja prednostno načelo, prej pridobljene pravice imajo prednost pred kasnejšimi.V začetnem delu magistrske naloge so posledično najprej predstavljena pravna pravila oziroma norme, ki v slovenskem pravnem redu operacionalizirajo oziroma konkretizirajo zgoraj navedeno načelo oziroma odnose med različnimi knjižnimi pravicami na nepremičnini. Pri čemer je predstavljena tudi ureditev tega načela v nemškem in avstrijskem pravnem redu.Stvarne pravice so absolutne pravice in v skladu s 5. členom SPZ učinkujejo zoper vsakogar, učinkujejo pa tudi v razmerju med seboj. Najširši krog materialnopravnih upravičenj je zajet v lastninski pravici, zaradi česar je njen učinek izključujoč. Navedeno pomeni, da na nepremičnini ne moreta hkrati obstajati dve lastninski pravici.Na nepremični pa lahko hkrati obstoji več istovrstnih ali različnih izvedenih stvarnih pravic, kot tudi obligacijskih pravic, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Le te na različne načine učinkujejo na lastninsko pravico. Prav tako prihaja do konkurence med njimi. Predmet preučevanja in analize magistrske naloge so posledično učinki teh pravic na lastninsko pravico, nadalje konkurenca med več izvedenimi stvarnimi pravicami, konkurenca med izvedenimi stvarnimi pravicami in posameznimi obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo, ter konkurenca med več obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Posebej v nalogi analiziram vprašanje možnosti in posledice vknjižbe več istovrstnih ali različnih izvedenih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, ki se po vsebini materialnopravnih upravičenj povsem prekrivajo in posledično izključujejo. Osrednji del magistrske naloge pa predstavlja poglavje, ki predstavi in analizira posledice oziroma vpliv uveljavitve zemljiških zastav v izvršbi ter prodaja nepremičnine v stečajnem postopku na knjižne pravice na nepremičnini. Veljavna ureditev po ZIZ in ZFPPIPP v odnosu med izvedenimi stvarnimi pravicami na nepremičnini določa, da osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice ustanovljene za zastavnimi pravicami in zemljiškimi dolgovi v primeru prisilne prodaje nepremičnine ugasnejo. Izjema je določena za stvarne služnosti. V magistrski nalogi tako analiziram ustreznost navedene ureditve, predvsem glede posledic prisilne prodaje na stavbne pravice in stvarna bremena ter tudi glede stvarnih služnosti. Pri tem domačo ureditev primerjam z ureditvijo v nemškem ter avstrijskem pravnem redu ter ponudim možnosti za njeno dopolnitev oziroma prenovitev. Posebno poglavje je v nalogi namenjeno tudi t.i. razpolagalnemu upravičenju kot odločilni predpostavki pravnoposlovne pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini v povezavi z »rangiranjem« pravic na nepremičnini. Na koncu magistrske naloge pa je predstavljena še možnosti pravnega varstva pravic, katerih vrstni red je bil prizadet. Pravno varstvo je zagotovljeno z institutoma izbrisne tožbe, ki varuje pred materialnopravno nepravilnimi vknjižbami v zemljiški knjigi ter t.i. actio Paulijana, izpodbijanje pravdnih dejanj dolžnika (v in izven stečaja). V nalogi predstavim položaje varstva z navedenima institutoma ter razlike med njima, tudi s predstavitvijo praktičnih primerov tožbenih zahtevkov.
Ključne besede: prednostno načelo, vrstni red pravic na nepremičnini, absolutni učinek stvarnih pravic, materialnopravno upravičenje, »rangiranje« pravic, posledice prisilne prodaje nepremičnine na knjižne pravice, razpolagalno upravičenje, izbrisna tožba, izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

36.
Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)
Primož Obal, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Ključne besede: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 438; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (627,75 KB)

37.
Izključitvena tožba - razmerje do drugih podobnih tožb
Katja Piršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Čut do sočloveka bi praviloma moral voditi v razumevanje in spoštovanje vseh oseb v naši bližnji okolici, ne glede na dandanašnjo multikulturno diverziteto. Vendar temu ni tako. Omenjena negativnost se velikokrat izkaže za resnično v medsosedskih odnosih, v katerih sosedje prek (sprva) bagatelnih ravnanj skušajo uveljaviti svojo voljo, ko pa temu ni tako, svoja ravnanja stopnjujejo. To je še posebej moteče v bližnjih življenjskih skupnostih, na primer v stanovanjskih blokih pod režimom etažne lastnine, kjer zaradi množice različnih dejavnikov (bližine stanovanjskih enot, deljenja uporabe skupnih delov stavbe, nenehne bližine sostanovalcev, delne izgube zasebnosti) praviloma prevladujejo strožja pravila kot v tipičnih ruralnih predelih Republike Slovenije. Eno izmed teh omogoča vložitev izključitvene tožbe, s katero je mogoče etažnemu lastniku zaradi njegovega prekomerno nadutega odnosa odvzeti lastninsko pravico, ki jo ima na posameznem delu izoblikovanega etažnega režima. Diplomsko delo se uvodoma dotakne razvoja etažne lastnine vse do njene današnje forme, nato pa poglobljeno razčleni zakonsko besedilo instituta izključitvene tožbe. V diplomski nalogi je tako pojasnjeno, kaj sploh izključitvena tožba je, kdaj in zoper koga jo je mogoče vložiti ter katere procesne in materialne predpostavke, ki jih zakon zgolj abstraktno navaja, s pomočjo sodne prakse in pridobljenih internih stanovanjskih aktov pa jih diplomsko delo konkretizira, morajo biti izpolnjene za njeno vložitev. Diplomsko delo v luči jurisprudence obravnava tudi vprašanje vložitve izključitvene tožbe v primeru dejanske etažne lastnine in procesne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov kot aktivno legitimirane stranke pravdnega postopka. V zvezi z obravnavanim institutom izključitvene tožbe je opravljena tudi primerjalno-pravna raziskava. Osrednji del vsebine diplomskega dela skuša odgovoriti na vprašanje, ali je izključitvena tožba zaradi posega v pravico do zasebne lastnine ukrep, sorazmeren zasledovanemu cilju. Iz tega razloga so argumentirani posamezni elementi testa legitimnosti in sorazmernosti (dopustnost, nujnost, primernost in sorazmernost v ožjem pomenu besede), v okviru nujnosti pa je ob zasledovanju podnaslova dela izvedena tudi primerjava izključitvene tožbe z drugimi ukrepi, kot so tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek in izterjava sredstev rezervnega sklada. Proti koncu diplomskega dela je predstavljen še pravilno izoblikovan tožbeni predlog in postopek prodaje nepremičnine v izvršbi, zaključek pa je namenjen grobemu orisu ugotovitev.
Ključne besede: Medsosedski odnosi, etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, legitimacija, izključitvena tožba, ultima ratio ukrep, tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek, izterjava sredstev rezervnega sklada.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 567; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (385,01 KB)

38.
TOŽBA ZA UGOTOVITEV NEDOPUSTNOSTI IZVRŠBE
Glorija Simunič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno pravno sredstvo, ki se uporablja v izvršilnem postopku, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Gre za pravno sredstvo, ki ga vloži dolžnik in s katerim ugovarja izvršilnemu zahtevku. Predstavljen je izvršilni postopek, ki mora biti predvsem učinkovit in pravičen do strank, kar se od vsakega sodnega postopka tudi pričakuje. V nalogi je na kratko predstavljen Zakon o izvršbi in zavarovanju ter zakonska podlaga, ki posega na področje izvršilnega postopka. Predstavljen je tudi izvršilni postopek od vložitve predloga za izvršbo do samega konca. Predstavljena so vsa ostala pravna sredstva, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku in so na voljo tako upniku, dolžniku in tretjemu, ki izkaže pravico na predmetu izvršbe. Na kratko je zajet tudi nadaljnji postopek po vložitvi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Predstavljenih pa je tudi nekaj primerov iz slovenske sodne prakse, ki se nanašajo na institute omenjene v sami diplomski nalogi, predvsem glede razlogov, ki se uveljavljajo v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pravice tretjega na predmetu izvršbe, izločitvene tožbe, predpostavk za vložitev tožbe.
Ključne besede: izvršba, tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, izvršilni postopek, sodna praksa
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (656,21 KB)

39.
RAZKRITJE DOKUMENTOV IZ PROGRAMA PRIZANESLJIVOSTI V CIVILNOPRAVNIH ODŠKODNINSKIH TOŽBAH
Natalija Vinčec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do odškodnine prava EU je lahko v nekaterih primerih v nasprotju z učinkovitostjo javnega izvrševanja pravil EU o konkurenci s strani Evropske komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Tako je v primeru, ko žrtev kršitve pravil EU o konkurenci zaprosi za dostop do dokumentov, ki jih je organ, pristojen za konkurenco, pridobil v okviru programa prizanesljivosti. Razkritje teh dokumentov bi bilo škodljivo za udeležence kartela, na način, da bi jih odvrnilo od sodelovanja v okviru programa prizanesljivosti. Prav tako bi njihovo razkritje zmanjšalo privlačnost in učinkovitost programov prizanesljivosti na ravni EU ali nacionalni ravni. Po drugi strani pa ti dokumenti vsebujejo informacije, ki jih žrtve kršitev pravil EU o konkurenci potrebujejo za utemeljitev odškodninske tožbe. Magistrsko delo preučuje načine dostopa do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica poskuša na podlagi analize sodne prakse Sodišč EU, nacionalnih sodišč držav članic, sodišč tretjih držav in Evropskega sodišča za človekove pravice odgovoriti na vprašanje ali se naj žrtvam kršitev pravil EU o konkurenci zagotovi dostop do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica prav tako opozori tudi na težave pri dostopu do navedenih dokumentov, ki so posledica odsotnosti pravno zavezujočih aktov na ravni EU. V zadnjem delu magistrskega dela je pozornost namenjena reformi programa prizanesljivosti in sprejetim ukrepom na ravni EU, katerih namen je zagotoviti učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci.
Ključne besede: dokumenti programa prizanesljivosti, izjave zaradi prizanesljivosti, predhodne informacije, razkritje, program prizanesljivosti, pravica do odškodnine, odškodninska tožba
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 351; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (644,89 KB)

40.
PRIMERJAVA SKUPINSKEGA UVELJAVLJANJA ZAHTEVKOV NA PODROČJU ANTITRUSTA V SLOVENIJI IN ZDRUŽENEM KRALJESTVU
Nataša Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje skupinskega uveljavljanja zahtevkov je pomembno z vidika varstva pravic kolektivnih interesov potrošnikov, saj jim je na ta način omogočeno varstvo njihovih pravic, ki jih drugače posamezno ne bi mogli doseči. Antitrust poleg tega, da prizadene konkurenco na notranjem trgu Evropske unije, povzroča škodo tudi potrošnikom. Posamezniku sicer povzroči majhno škodo, na koncu pa seštevek vseh posameznih škod predstavlja velik dobiček določenim gospodarskim subjektom. Skupinska tožba je tožba, ki jo več posameznikov naperi zoper enega ali več tožencev kot eno tožbo. Skupinsko tožbo pravno ureja Direktiva 2009/22/ES in Zakon o varstvu potrošnikov. Za področje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava Evropske unije je pomembna Uredba št. 1/2003, ki omogoča posameznikom sklicevanje na protimonopolna pravila pred nacionalnimi sodišči. Vsebina diplomskega dela je osredotočena predvsem na področje skupinske tožbe, ki predstavlja odgovornost za posledice protimonopolnih ravnanj gospodarskih subjektov. Zaradi kršitev konkurenčnega prava je pomembna tudi Direktiva 2014/104/EU, ki ureja nacionalne ureditve odškodninskih tožb. Cilj Direktive je vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja kršitev konkurenčnega prava v zasebnem interesu.
Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, kolektivna odškodninska tožba, skupinska tožba, varstvo potrošnikov, Direktiva 2009/22/ES, Direktiva 2014/104/EU, Uredba št.1/2003, notranji trg EU.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (800,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici