| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Vita Bernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«. Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice. Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd. Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili.
Ključne besede: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (843,62 KB)

2.
Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori. : magistrsko delo
Vladimir Lutovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti. Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani?
Ključne besede: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 936; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

3.
Navodila za izdelavo pisnih del na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
Simona Sternad Zabukovšek, Darja Boršič, Polona Tominc, Tjaša Štrukelj, 2020

Opis: Vsak študent se tekom študija slej kot prej sreča z ustvarjanjem pisnih del. Prvi korak so seminarske naloge pri posameznih predmetih, ki so namenjene prav temu, da se naučimo raziskovati, iskati vire podatkov in drugih informacij, se strokovno izražati, oblikovati svoje misli in primerno oblikovati končni izgled besedila. To znanje nato pokažemo pri zaključnih delih na koncu študija, kjer je vsebina in oblika takega pisnega dela še posebej pomembna. Priročnik je zgrajen tako, da si poglavja sledijo enako kot v vsakem pisnem delu, razen kolofona in predgovora, ki v pisnih delih sicer nista predvidena. V vsakem poglavju so pojasnjene bistvene značilnosti poglavja. Pod oznako "pozor" so navedene najpogostejše napake, na katere moramo biti posebej pozorni in se jih izogibati. Pod oznako primer so prikazani izgledi posameznih elementov. Prav tako so za lažje delo dodani namigi za ukaze v Microsoft Word 2019.
Ključne besede: tipologija pisnih del, obvezne sestavine pisnega dela, navajanje literature in virov, oblika pisnega dela
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1223; Prenosov: 84
URL Povezava na datoteko

4.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 2226; Prenosov: 81
URL Povezava na datoteko

5.
Organizacijska kultura v slovenskih logističnih podjetjih in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenih
Mateja Čuček, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih logističnih podjetjih. Za namen raziskave smo izvedli anketni vprašalnik, ki je zajemal OCAI-vprašalnik po Cameronu in Quinnu za organizacijsko kulturo in vprašalnik zadovoljstva zaposlenih po avtorici Renati Mihalič. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, kakšna je povezava med omenjenima pojmoma in v katerem tipu kulture so zaposleni v slovenskih logističnih podjetjih najbolj in najmanj zadovoljeni. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je sestavljen iz organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Pri organizacijski kulturi smo opisali pojem in navedli nekaj definicij po različnih avtorjih. Vključili smo temeljne karakteristike organizacijske kulture in predstavili nekaj modelov, po katerih lahko umestimo kulturo v različne tipe. V okviru predstavitve zadovoljstva zaposlenih smo definirali pojem in predstavili tudi, zakaj je le-to pomembno, našteli dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, in opisali tri modele zadovoljstva zaposlenih. V empiričnem delu smo predstavili metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu, in opisali oba vprašalnika, ki sta bila vključena v končni anketni vprašalnik. Temu je sledila predstavitev pridobljenih rezultatov in potrjevanje hipotez. V sklepnem delu smo strnili ugotovitve iz raziskave.
Ključne besede: organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, tipologija organizacijske kulture, OCAI
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1969; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetja
Almina Skejić, 2019, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev. Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti. Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija zastavi. Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju vodenja managementa. Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture. Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi, za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Ključne besede: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
Besedilne vrste na področju zavarovalništva
Nejc Fekonja, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja ukvarjanje z besedilnimi vrstami s področja zavarovalništva in izdelavo poskusa klasifikacije in tipologije le-teh. Naloga je razdeljena na teoretični del, v katerem sem opredelil pojme sporočanje, besedilo, besedilne vrste, slogovne postopke in temeljne elemente pragmatične analize besedil ter izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst, in empirični del, ki je posvečen poskusu izdelave klasifikacije in tipologije besedilnih vrst s področja zavarovalništva. Na področju zavarovalništva kot gospodarske panoge srečujemo najrazličnejša besedila, in sicer znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, zavarovalniškoposlovna, zavarovalniškooglaševalska idr. Gre za področje, ki je jezikoslovno slabo raziskano, zato analiza tipičnih besedil s področja zavarovalništva predstavlja poskus konstituiranja besedil s področja zavarovalništva kot besedilne vrste in uvrstitev le-teh v klasifikacijo in tipologijo besedilnih vrst s področja zavarovalništva, kjer sem na podlagi prototipičnih znotraj- in zunajbesedilnih prvin določil jedrne in mejne besedilne vrste s področja zavarovalništva, ki predstavlja posebno gospodarsko dejavnost z učinki na vseh področjih družbenega življenja, obenem pa gre za področje, znotraj katerega se srečujejo številna znanja iz različnih strok. Naloga predstavlja prvi poskus klasificiranja in tipologiziranja besedilnih vrst s področja zavarovalništva, pri čemer sem se za izdelavo poslužil analitične, sintetične, deskriptivne in komparativne metode.
Ključne besede: sporočanje, besedilna vrsta, klasifikacija, tipologija, zavarovalništvo
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1587; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

8.
Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol
Maja Vran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh delovnih zvezkih Mladinske knjige in treh delovnih zvezkih založbe Rokus Klett. Obravnavamo izbrane delovne zvezke Slovenščina 7, 8 in 9 ter delovne zvezke Slovenščina za vsak dan 7, 8 in 9. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali teorijo učbeniškega gradiva, kjer smo predstavili klasifikacijo učbeniškega gradiva, učbenik kot učno sredstvo, didaktično oblikovanje učbenikov ter kakovost učbeniškega gradiva, kjer smo se posvetili predvsem strukturi gradiva. V empiričnem delu smo natančno prikazali zgradbo vseh izbranih delovnih zvezkov. Posvetili smo se vizualni podobi, zgradbi poglavij in ilustracijam. Nato smo pregledali in analizirali tipologijo nalog v določenem gradivu. Upoštevali smo tipologijo nalog Leona Zormana v delu Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli. Pri analizi nalog smo preučevali podobnosti in razlike med nalogami, težavnost nalog in število nalog v posameznem gradivu. Preučevali smo tudi operativne cilje učnega načrta za slovenščino in ugotavljali, kateri se pojavljajo v določenih gradivih. Analizirali smo tudi navodila, ki so podana pri vsaki nalogi. Pri analizi se je izkazalo, da se gradiva vizualno razlikujejo, prav tako se razlikuje zgradba posameznega delovnega zvezka. Ugotovili smo, da je tipologija nalog v gradivih podobna - več je nalog, kjer učenec/-ka sam napiše odgovor, in sicer tip kratkih odgovorov in tip dopolnjevanja. Težavnost nalog ni razvrščena od lažje k težji, ampak se naloge med seboj mešajo. V delovnih zvezkih se pojavlja različno število nalog, po navadi več nalog vsebuje izbrano gradivo Mladinske knjige. Navodila za reševanje nalog so ustrezna, vsebujejo dovolj podatkov in ne zavajajo. Naloge so ustrezno razvrščene tudi glede na učni načrt, saj lahko zasledimo operativne cilje, ki jih ta predpisuje pri določeni učni enoti.
Ključne besede: učbeniško gradivo, tipologija nalog, delovni zvezek, učni načrt, ustrezna navodila
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1287; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

9.
Slovenščina na dlani 1
2018, strokovna monografija

Opis: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Ključne besede: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1527; Prenosov: 117
URL Povezava na datoteko

10.
Slovensko slovaropisje in kritika
Majda Merše, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vzporedni pojav slovenskega slovaropisja je njegova kritika. Na raznovrstne slovarske opise slovenskega jezika se opazneje in odmevneje odziva zadnji dve stoletji. Večjega kritičnega odziva so bili deležni zlasti slovarski priročniki splošnega značaja, kakršna sta Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) in Slovenski pravopis (2001). V prispevku bo predstavljen obseg kritike slovarjev, njena tipologija in vpliv, ob vzorčnih primerih pa tudi glavni kritični poudarki.
Ključne besede: slovenščina, slovaropisje, slovarska tipologija, kritika
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 979; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici